Čilenski senat je s 24 glasovi proti in 18 glasovi za zavrnil ustavno obtožbo proti predsedniku Sebastiánu Piñeri. Za uspeh ustavne obtožbe je bilo potrebnih 29 glasov oziroma podpora dveh tretjin vseh senatorjev. Ustavna obtožba je bila vložena zaradi razkritja Pandorinih dokumentov, objavljenih minulega oktobra. Ti so razkrili, da je bil leta 2010 predsednik Piñera vpleten v sporno prodajo rudarskega podjetja Domingo. To je za dobrih 130 milijonov evrov pristalo v rokah poslovneža Carlosa Délana, dobrega prijatelja predsednika. Velik del prodaje je bil izveden v znani davčni oazi, Britanskih Deviških otokih. Za Piñero je to že druga ustavna obtožba, prva, ki jo je prav tako prestal, je bila v senat vložena leta 2019 zaradi nasilnega zatiranja protestnikov.

Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je članom nikaragovske vlade prepovedal vstop v ZDA. Prepoved je sledila novembrskim volitvam, ko je bil za predsednika Nikaragve že četrtič izvoljen Daniel Ortega. ZDA Ortego obtožujejo domnevnih nedemokratičnih praks pred samo izvedbo volitev, ko je bilo zaprtih štirideset članov opozicije, med njimi tudi kandidati za mesto predsednika. Ob tem so ZDA sporočile, da bodo z dodatnimi sankcijami vršile še večji pritisk na administracijo Ortege, katere glavne geopolitične zaveznice so Rusija, Kuba in Venezuela.

Armenija in Azerbajdžan sta ob posredovanju Rusije po včerajšnjem spopadu na območju Gorskega Karabaha dosegla premirje. Strani druga drugo obtožujeta za ponovno zaostritev napetosti; armenski premier Nikol Pašinjan je Azerbajdžan obtožil napada na suverenost in neodvisnost Armenije, azerbajdžansko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da so armenski vojaki napadli azerbajdžanske položaje. Podatki o smrtnih žrtvah med vojaki se razlikujejo, kratkotrajni spopad pa naj bi terjal približno deset smrtnih žrtev. Armenija se je nekaj ur po spopadu obrnila na Rusijo, ki jo je v skladu z dogovorom Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti dolžna varovati v primeru tujega vdora. Ponovna vzpostavitev premirja je bila včeraj zvečer dosežena z mediacijo ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja. Gre sicer za prvi spopad po lanskoletni šesttedenski vojni, v kateri je Armenija izgubila del ozemlja v Karabahu, ki ga je nadzorovala od razpada Sovjetske zveze.

Mjanmarska vojaška hunta, ki je februarja letos izvedla državni udar, je odstavljeno voditeljico mjanmarske vlade, Aug San Su Či, obtožila volilnih prevar in neustavnega vladanja. Su Či je bila sicer že pred nedavnimi obtožbami deležna očitkov korupcije in kršenja zakonov iz britanskih kolonialnih časov, od državnega udara pa je v hišnem priporu pod strogim nadzorom vojaške hunte. Njenim pravnim predstavnikom je hunta prepovedala javno nastopati. Poleg Su Či so obtožbe usmerjene tudi proti 15 drugim visokim političnim predstavnikom; med njimi sta tudi nekdanji predsednik Vin Mjint in nekdanji župan prestolnice Najpjido, Mjo Aung. 

Trgovska veriga s športno opremo Decathlon bo na severu Francije nehala prodajati kanuje. Za to “poslovno potezo” se je odločila, ker želi migrantom tako preprečiti poskuse prečkanja Rokavskega preliva. Odločitev o umiku kanujev iz prodaje naj bi poslovalnice sprejele same, potem ko je francoska obalna straža poročala o več naplavljenih kanujih in pogrešanih migrantih, ki so poskušali prečkati Rokavski preliv. Francoske oblasti so letos sicer zabeležile že več kot 1500 tovrstnih poskusov, ki so bili zaradi nehumane migrantske politike Francije in Združenega kraljestva povečini neuspešni.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik se je z izjavo o ustavnih načelih zavzel, da bi Banja Luka dobila status prestolnice Republike Srbske. Poleg Banja Luke bi po predlaganem načelu status prestolnice dobilo tudi mesto Pale, ki je bilo med vojno središče bosanskih Srbov. O Dodikovi izjavi o ustavnih načelih bo na posebnem zasedanju odločal parlament Republike Srbske, ki naj bi obenem odločal o prenosu pristojnosti na področju vojske, pravosodja in davkov s skupne države na entiteto. Izjava o ustavnih načelih sledi bojkotu skupnih institucij s strani predstavnikov Republike Srbske zaradi zakona o prepovedi zanikanja vojnih zločinov in genocida v Srebrenici, ki je po njihovem prepričanju sporen. Dodik je prav tako zagrozil, da bo Republika Srbska ustanovila svojo vojsko, s tem pa bi vojski Bosne in Hercegovine na območju republike odvzel pooblastila. O separatističnih težnjah Republike Srbske je že pred tedni svaril visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell, ki je poudaril, da Dodikove separatistične težnje poglabljajo politično krizo v Bosni in Hercegovini.

Skupščini GEN-I ni uspelo imenovati nove uprave, je na tiskovni konferenci sporočil predsednik uprave Robert Golob, ki mu jutri poteče petletni mandat. Tega prejšnji teden skupščina GEN-I, ki jo sestavljata po dva člana obeh lastnikov, GEN-EL-a in GEN Energije, ni podaljšala, saj ni bilo potrebnega soglasja. Novo, začasno upravo GEN-I bo v predvidoma štirinajstih dneh imenovalo sodišče, če morebiti ne bo prej sklenjen dogovor med družbenikoma. Golob sicer z zanimanjem pričakuje odločitev sodišča.

Izjava

Golob v nadaljevanju povzame še dogajanje na včerajšnji seji nadzornega sveta GEN Energije.

Izjava

OFF sta pripravila vajenec Žan in Matija.