Evropsko sodišče za človekove pravice je včeraj razsodilo, da mora Turčija plačati odškodnino v višini 90 milijonov evrov, zaradi invazije Cipra leta 1974, ki je pripeljala do delitve otoka. Tretjina odškodnine naj bi bila namenjena svojcem žrtev in pogrešanih v invaziji, ostali dve tretjini pa žrtvam s strani ciprskih Grkov na polotoku Karpas, ki je enklava znotraj severnega, turškega dela otoka. Turčija sicer do sedaj ni brezpogojno upoštevala odločitev najvišje evropske institucije na področju človekovih pravic.

Mirovna misija Združenih narodov na Cipru še vedno šteje več kot 1000 vojaških in civilnih oseb, njihovo vodenje pa bo prevzela norveška brigadirka Kristin Lund. Lundova je tako postala prva ženska, imenovana na čelo katere od mirovnih misij Združenih narodov. Njena dolgoletna kariera vključuje tudi delovanje na težavnih misijah v Libanonu in Afganistanu. V zvezi s Ciprom je kot svoje prioritetne naloge izpostavila ohranitev premirja, razminiranje ozemlja, pogrešane osebe in lastniške spore. Ob tem je poudarila tudi, da je ponosna, da ji je kot prvi ženski uspelo prebiti takoimenovani stekleni strop žensk na najvišjih položajih vojaške hierarhije.

Sodišče Evropske unije je odločilo, da mora spletni gigant Google na zahtevo posameznikov popraviti oziroma odstraniti določene iskalne rezultate, ki se tičejo teh posameznikov. Osebni podatki, ki naj ne bi bili več relevantni, morajo biti na ta način odstranjeni iz iskanja. Tožbo zoper Google je sprožil španski državljan, čigar obvestilo o prodani nepremičnini, zaradi dolgov pred 16 leti, je bilo mogoče najti pod njegovim imenom v iskalniku. Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je odločitev sodišča pozdravila z objavo na Facebook profilu in jo označila kot jasno zmago pri zaščiti osebnih podatkov evropskih državljanov. Google je, nasprotno, nad razsodbo razočaran in pričakuje analizo njenih implikacij.

Razsodbo so komentirali v Uradu informacijskega pooblaščenca, stališče nam je predstavila namestnica pooblaščenke, Rosana Lemut-Strle:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Razočaranje Googla in pritožbe, češ da gre za cenzuro, so seveda razumljive. A nekateri pomisleki kljub temu ostajajo. Je torej možno, da bodo na primer s to odločitvijo veliko pridobili določeni politiki, ki bodo lahko zahtevali umik preteklih člankov o sebi in svojem delu, ki jim ne bi bili po godu? Ponovno odgovarja Rosana Lemut-Strle.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Seznam nekdanjih premierov svojih držav, ki jih je ujela roka pravice je bogatejši za novo ime. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je bil spoznan za krivega prejemanja podkupnine in obsojen na 6 letno zaporno kazen. Olmert je bil na čelu izraelske vlade med leti 2006 in 2009, s položaja pa so ga odnesle ravno številne obtožbe o korupciji. Kar nekaj obtožnic je »preživel«, obsodba pa se nanaša na obdobje, ko je bil še župan Jeruzalema. To funkcijo je opravljal od leta 1993 do 2003, sodišče pa ga je spoznalo za krivega prejetja dveh podkupnin v skupni vrednosti približno 120 tisoč evrov. V obeh primerih je šlo za nepremičninske projekte, eden od njih je bila gradnja kontroverznega apartmajskega kompleksa s pomenljivim imenom Holyland.

V iraški prestolnici Bagdadu je bilo v seriji napadov z avtomobilbombami ubitih vsaj 25 ljudi, veliko je tudi ranjenih. Usklajeni napadi so se zgodili v pretežno šiitskih predelih mesta in sovpadajo z obletnico rojstva Imama Alija, Prerokovega bratranca in zeta. Napad je tudi prvi izbruh nasilja po parlamentarnih volitvah 30. aprila, katerih rezultati še vedno niso uradni. Odgovornosti za napad še ni prevzel nihče, nosi pa ta vse značilnosti sunitskih militantnih skupin, ki so v preteklosti večkrat na podoben način ciljale šiitske dele prestolnice.

Jordanski ambasador v Libiji, Fawaz al-Itan, je po skoraj mesecu dni ponovno na prostosti. Njegovi ugrabitelji so zahtevali izpustitev libijskega militantneža Mohammeda Saeeda al-Darsija, ki je v jordanskem zaporu prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi poskusa bombnega napada na glavno jordansko letališče leta 2007. Glede izpustitve slednjega sicer ni nedvoumnih poročil, po besedah nekaterih jordanskih uradnikov pa naj bi bil al-Darsi v skladu z dogovorom prejšnji teden izročen libijskim oblastem. Šibka post-gadafijevska vlada v Libiji ima velike težave pri nadzoru različnih oboroženih skupin, ki so sodelovale pri strmoglavljenju dolgoletnega samodržca. Za uresničitev svojih zahtev se te skupine precej zatekajo k ugrabitvam, njihove glavne tarče pa so libijski uradniki, njihove družine in seveda tuje diplomatsko osebje.