Po petnajstih letih so Združeni narodi klavrno zaključili posredovanje na Haitiju, še eno v vrsti zmagoslavnih mirovniških akcij v državah s premalo zahodnjaške demokracije. S prisotnostjo mednarodnih sil v otoški državi so poskušali vzpostaviti večjo varnost, pravno državo in močnejšo veljavo človekovih pravic po strmoglavljenju predsednika Jeana-Bertranda Aristida leta 2004. Medtem pa na zahodnem delu otoka Hispaniola, ki si ga Haiti deli z Dominikansko republiko, že pet tednov trajajo protesti proti aktualnemu predsedniku Jovenelu Moïseju, ki so do sedaj terjali vsaj dvajset življenj. O haitijski izkušnji z mednarodno pomočjo priča epidemija kolere pred desetimi leti, ki jo je sprožilo okuženje reke z mirovniškimi fekalijami. Vojake z modrimi čeladami pa bremenijo tudi zločinov, saj so urugvajski vojaki leta 2011 bojda posilili 18-letnika, pakistanska vojaka pa sta bila leto kasneje obsojena posilstva 14-letnika. 

Mehiški senat je sprejel predlog zakona o vmesnih predsedniških volitvah, ki ga je predsednik Andres Manuel Lopez Obrador napovedal že decembra, ko je prevzel to funkcijo. O predlogu bo glasoval še kongres, v katerem ima enako kot v senatu večino Obradorjeva stranka Gibanje nacionalne prenove. Parlament bo tako ob polčasu predsednikovega mandata glasoval o morebitnih predčasnih predsedniških volitvah. Opozicijo najbolj skrbi, da bo zakon vladi omogočil močnejšo kampanjo ob parlamentarnih vmesnih volitvah, ki bodo potekale v istem času kot predvidene predsedniške. Ob tem opozarjajo, da predsednikove reforme ogrožajo ustavno prepoved več kot enega zaporednega predsedniškega mandata, ki v Mehiki velja vse od leta 1909. 

Makedonija in Albanija z dosedanjimi reformami nista prepričali ministrov, pristojnih za evropske zadeve, ki so zavrnili začetek pristopnih pogajanj z južnobalkanskima državama. Nič zato, če je Makedonija izpolnila svojo obljubo o spremembi uradnega imena iz NJR Makedonija v RS Makedonija. Glavna krivka za odložitev začetka pogajanj je francoska vlada oziroma njena ministrica za evropske zadeve Amelie de Montchalin, ki je prepričana, da morata državi izvesti še mnogo reform, Evropska komisija pa mora po njenem mnenju najprej reformirati pristopne postopke in jih prilagoditi politični zmešnjavi na tem delu planeta. Kljub očitnemu razočaranju evropskega komisarja za širitev Johannesa Hahna ob neodločnosti ministrov za Albanijo in Makedonijo še obstaja upanje. Jutri in pojutrišnjem se bodo o začetku pristopnih pogajanj pogovarjali voditelji držav na najvišjem vrhu Evropske unije.

Grška migrantska politika ohranja antično tradicijo smisla za tragedijo. Le dva tedna po požaru v kampu Moria na otoku Lezbos je zagorelo še v prenatrpanem migrantskem kampu na Samosu, domnevni domovini velikega matematika Pitagore. Mogoče bi prav on lahko pomagal izračunati oblastem, da 6000 ljudi ne morejo stlačiti v infrastrukturo, namenjeno največ 700 osebam. V noči pred požarom naj bi izbruhnil pretep med afganistanskimi in sirskimi prosilci za azil, kar naj bi v požarno zelo nevarnem taborišču sprožilo požar. Smrtnih žrtev tokrat ni bilo, 600 prosilcem, ki so v požaru izgubili streho nad glavo, pa so humanitarne organizacije že ponudile začasno bivališče.

Bližnja Romunija ima novega premierja v nastajanju. Predsednik Klaus Iohannis je po razpadu vlade, ki jo je vodila Stranka socialnih demokratov, prejšnji teden za novega mandatarja imenoval Ludovica Orbana, voditelja dosedanje največje opozicijske desnosredinske stranke nacionalnih liberalcev. Orban ima deset dni, da sestavi koalicijo, ki bo vodila vlado do splošnih volitev konec prihodnjega leta. Na govoru po imenovanju je Orban pragmatično napovedal stabilizacijo v makroekonomskem smislu in več investicij v transport, zdravje in šolstvo. Podobno kot v času, ko se je Transilvanija še imenovala Sedmograška, bosta Romuniji vladala predsednik saških korenin in premier madžarskega porekla. 

Iz parlamentarne palače v Bukarešti pa še v eno nekdanjo madžarsko kronovino. Vlada Republike Hrvaške je osem minut pred začetkom parlamentarne seje umaknila zakonske predloge, ki bi urejali delovna razmerja, predvsem na področju javnih uslužbencev. Poleg tega, da je odpadla zanimiva seja hrvaškega parlamenta, je tudi Hrvaško združenje delodajalcev odpovedalo svojo novinarsko konferenco. Med umaknjenimi predlogi je bil tudi predlog zakona, ki bi omogočal podaljšanje delovnega razmerja tudi po 65. letu starosti, torej eden izmed ključnih zakonov v pokojninski reformi, ki že dlje časa pogreva strasti vladne stranke HDZ in opozicijske SDP. Vlada bo zakonske predloge vložila v parlamentarno razpravo, ko se ponovno dogovori s socialnimi partnerji, razen če jo bo ponovno tik pred zdajci premagala trema. 

Mariborski župan Saša Arsenovič se je z mestnimi svetniki dogovoril o ustanovitvi občinskega sašopisa. Mesto, kot je Maribor, si namreč po njegovih besedah zasluži sašopis, če ne drugačen, vsaj takšen, ki bo opeval delovanje mestne občine. Mestni svetniki so sicer nekoliko omejili županova pooblastila, ki tako ne bo sam določil odgovornega urednika - potrditi ga bodo morali tudi svetniki sami. Hkrati so ˝popolnoma uničili˝ propagandno vrednost sašopisa, saj županova slika ne bo smela biti na vsaki strani, vsak javni uslužbenec pa bo lahko v eni številki omenjen le trikrat. Poleg tega sašopis ne bo smel izhajati v času volilnih kampanj. Po vsebini bo, kot vse kaže, sašopis izredno podoben Kanglerjevemu Mariborskemu utripu in televiziji RTS v lasti nekdanjega podžupana Janeza Ujčiča, le da bo tokrat program v večini financiral občinski proračun. Natančneje s sto tisoč evrov letno.