Izraelske okupatorske sile so izvedle zračne napade na več šol v mestu Gaza in pri tem ubile vsaj 30 ljudi. Izraelska vojska napade opravičuje, češ da so se v stavbah nahajali poveljniški in nadzorni centri palestinskega odporniškega gibanja Hamas. Okupatorska vojska je v nedeljo Palestincem ukazala naj zapustijo južne in jugovzhodne dele Han Junisa. Izraelske sile sicer obstreljujejo tudi območje južnega Libanona, pri čemer so ubile najmanj dve osebi. V odgovor na obstreljevanje in umora vodje Hamasa Ismaila Hanije v Teheranu in umora enega najvišjih poveljnikov gibanja Hezbolah Fuada Šukra v Bejrutu, Hezbolah nadaljuje z zračnimi napadi na Izrael. 

Jemenska uporniška skupina Ansar Alah, bolj znana kot Hutiji, je sporočila, da je napadla ladjo, ki je pod libijsko zastavo plula v Adenskem zalivu. Gre za prvi napad na ladje povezane z okupatorsko tvorbo Izrael od njenega na jemensko mesto Al Hudajda pred slabima dvema tednoma. Izraelska vojska je takrat v zračnem napadu ubila šest ljudi, zaradi napada pa je v pristanišču Hodeja izbruhnil tudi požar. Hutiji sicer od lanskega novembra v odgovor na genocid, ki ga nad Palestinci izvaja Izrael, napadajo z Izraelom povezane ladje, ki plujejo v Rdečem morju. 

Predsednica bangladeške vlade Šejk Hasina je odstopila s premierske funkcije in s helikopterjem pobegnila v Indijo, več tisoč protestnikov pa je vdrlo v prostore njene rezidence. Do njenega odstopa je prišlo po ponovni zaostritvi protivladnih protestov, ki so se začeli zaradi študentskega nasprotovanja ponovni uvedbi sistema kvot, a so zaradi prekomerne državne represije prerasli v vsesplošno vstajo. Zaradi protestov, ki so se v zadnjih dneh ponovno okrepili, je Hasina uvedla policijsko uro, a se protestniki zanjo niso zmenili in so nadaljevali s svojimi zahtevami. Policija je sicer le v nedeljskih spopadih ubila okrog 94 ljudi. Po pobegu Hasine v Indijo je načelnik generalštaba bangladeške vojske Vaker-Uz-Zaman že napovedal oblikovanje prehodne vlade.

Iz Azije se selimo v Evropo, natančneje v Združeno kraljestvo. Skrajno desničarski islamofobni protestniki so napadli dve hotelski stavbi v mestih Rotherham  in Staffordshir kjer so bili nastanjeni prosilci za azil. Protestniki so v hotel Holiday Inn Express v Rotherhamu metali različne predmete in pri tem razbili več oken, prav tako so v policijo metali opeke ter zažgali smetnjake pred hotelom. Skrajnodesničarski shodi so se začeli potem, ko je 17-letnik v mestu Southport na severozahodu Anglije v napadu z nožem ubil tri deklice, po spletu pa je nato zaokrožila lažna informacija, da je morilec musliman in prosilec za azil. Britanski premier Kier Starmer je proteste, ki so se razširili po vsej državi, oklical za skrajnodesničarsko razbojništvo. Do izgredov, na katerih je policija skupno aretirala več kot 150 ljudi, je prišlo tudi Liverpoolu, Manchestru, Bristolu, Blackpoolu in Hullu ter Belfastu na Severnem Irskem.

Z Otoka pa v Srbijo. Medtem ko po celotni državi potekajo protesti proti projektu izkopavanja litija, imenovanemu Jadar, ki ga izvaja avstralsko-britansko podjetje Rio Tinto, se v Beogradu borijo proti ameriškim oblastnikom. Državljanska iniciativa Rešimo Gradoš in Zemun namreč nasprotuje rušitvi legendarnega Hotela Jugoslavija, na mestu katerega je predvidena izgradnja luksuznega hotela Ritz-Carlton. Po besedah Vesne Cvetanović iz iniciative, so zbrali že 500 podpisov in vložili peticijo za ohranitev hotela. Zahtevajo, da se načrt podrobne regulacije bloka 11 in dela bloka 10 ne spreminja, torej, da se Hotel Jugoslavija ohrani v prvotni obliki.

Krajani Crmnice, Virpazarja in ostalih okoliških naselij v Črni Gori so zaradi nasprotovanja plačevanju cestnin za lokalno prebivalstvo blokirali cesto, ki vodi iz Podgorice skozi predor Sozina v občino Bar. Gre za že četrto blokado glavne ceste, saj črnogorski parlament ni prisluhnil njihovim zahtevam in ni sprejel sprememb zakona o cestah. Protestniki so državnemu podjetju Monteput, ki upravlja s pobiranjem cestnin za vožnjo skozi predor Sozina, že posredovali svoje zahteve. Med drugim od podjetja zahtevajo neomejeno brezplačno prepustnico za občane, ki živijo severno od Sozine in vsaj eno brezplačno prepustnico za občane občine Bar, ki živijo južno od predora. Poleg tega od podjetja pričakujejo, da bo vlagalo v lokalno skupnost in pri projektih zaposlovalo lokalno prebivalstvo. 

Na lokalnih volitvah v Himari je zmagal kandidat vladujoče socialistične stranke Vangjel Tavo, ki je po podatkih Centralne volilne komisije osvojil slabih 59 odstotkov glasov. S tem je premagal protikandidata Petra Gjikuria iz koalicije strank Zmagajmo skupaj, ki mu je ponudil podžupansko mesto. Na zadnjih lokalnih volitvah se je za mesto župana Himare potegoval Fredi Beleri, prav tako iz vrst socialistov, ki ga je policija zaradi kraje glasov aretirala nekaj dni pred izidom volitev. Vodenje občine je nato začasno prevzel njegov protikandidat Jorgo Goro, ki je moral funkcijo zapustiti zaradi obtožb o korupciji in zlorabi položaja. Funkcijo je potem prevzela Blerina Balaj, ki je nato odstopila zaradi osebnih razlogov. Do izvedbe volitev je občino kot začasni župan vodil Arqile Bollano, ki ga preiskuje tudi albansko posebno tožilstvo za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. 

Oblasti v Maliju so sporočile, da prekinjajo diplomatske odnose z Ukrajino. Vladajoča hunta je odločitev sprejela potem, ko je predstavnik ukrajinske varnostne službe Andriy Yusov dejal, da je Ukrajina tuareškim islamskim upornikom posredovala informacije za izvedbo operacije, v kateri so uporniki ubili 84 pripadnikov ruskih plačancev Wagner in 47 malijskih vojakov. Wagnerjevi borci z vladajočo vojaško hunto pod vodstvom Assimija Goïtaja, ki se je na oblast povzpel s pučem leta 2021, sodelujejo vsaj od konca istega leta, potem ko je hunta iz države nagnala vojsko svoje nekdanje kolonialne gospodarice Francije.