Nova nevihta nad Gazo
V Kultivatorju smo skušali pojasniti, kaj se dogaja v Gazi, v Palestini in Izraelu. Že cel teden spremljamo dogajanje, ki se je začelo s hitro akcijo palestinskega Hamasa v noči s petka na soboto. Izraelska vlada oziroma vojni kabinet, na čelu katerega je premier Benjamin Netanjahu, sta razglasila vojno stanje. Na Gazo od tedaj padajo izraelske bombe. Območje Gaze Izraelci oblegajo in blokirajo uvoz česarkoli – tudi vode – na območje, ki so ga sami v preteklosti ogradili. Izraelska vojska grozi tudi s kopensko invazijo Gaze, na mejo je poslala 300 tisoč rezervistov.
Izraelska okupacija palestinskih območij traja že dolgo, formalno – po mednarodnem pravu – od leta 1967. To je glavni razlog vsega dogajanja, ki ga zdaj lahko spremljamo po svetovnih medijih. In, jasno, tudi razlog operacije palestinskega Hamasa, ki mu je uspelo vdreti na ozemlje pod izraelskim nadzorom. V svetovnih medijih se je uveljavila razlaga, da je bil Mohamed Dejf, poveljnik oboroženega krila Hamasa, tisti, ki je iz tunelov pod Gazo razglasil operacijo Nevihta Al Aksa. Iz Gaze so proti izraelskim tarčam izstrelili več tisoč raket, na ozemlje pod nadzorom Izraela pa je na motorjih vstopilo okoli tisoč Hamasovih borcev. Hamasovci so uspeli vdreti v vsaj dve vojaški bazi izraelske vojske – v Zikimu in Reimu, poleg tega so začasno prevzeli nadzor nad mejnim prehodom Beit Hanun. Hamas, ki se mu je potem pridružilo tudi gibanje Islamski džihad, je zajel okoli 100 talcev. Izraelska vojska je včeraj sporočila, da so identificirali 97 zajetih oseb. V zameno za njihovo izpustitev – zdaj so v Gazi – Hamas zahteva izpustitev palestinskih političnih zapornikov. Izrael ima v svojih zaporih več kot pet tisoč Palestincev.
O tem, kako je z ljudstvom v Gazi, o razlogih, povodih in kontekstu vsega, kar se je zgodilo v zadnjem tednu, smo govorili s političnim raziskovalcem Ramezom Alijem, ki se nam je nekako uspel javiti iz Gaze, z antropologom Samijem Hermezom z Univerze Northwestern v Katarju, z zgodovinarjem Palestine Zacharyjem Fosterjem z Univerze v Princetonu in Primožem Šterbencem, programskim direktorjem magistrskih programov politologije na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem.
Dodaj komentar
Komentiraj