Na Hrvaškem burijo duhove prodajne cene zemeljskega plina. Hrvaško državno elektro podjetje, krajše HEP, je namreč viške plina, ki ga je po ceni nekaj čez 47 evrov za megavatno uro kupovalo od podjetja Ina nato naprej prodajalo tudi po ceni zgolj 1 cent na megavatno uro. Po navedbah poslanca opozicijske stranke Most Zvonimirja Troskota, naj bi podjetje na dan tako ustvarilo tudi do pol milijona evrov izgube. Most tudi navaja, da je 60 odstotkov presežnega plina po znižani ceni kupilo privatno podjetje Prvo plinarsko društvo. Cena 47 evrov je sicer določena z Uredbo o odpravi motenj na domačem energetskem trgu iz septembra 2022, ki Ino zavezuje k prodaji plina proizvedenega na Hrvaškem po tej ceni, ki je ob sprejetju uredbe bila petkrat manjša od tiste na trgu. V HEP-u so se na obtožbe odzvali s tem, da nimajo vpliva na prodajo, ceno in izbiro kupcev za presežke plina prevzetega od Ine, ker se ta ob polnosti skladišč avtomatsko preusmeri v transportni sistem. Ta je pod nadzorom Hrvaške agencije za regulacijo energetike in ne njih. Opozicijski poslanci so k prevzemu odgovornosti pozvali tudi predsednika Andreja Plenkovića. Gospodarski minister Davor Filipović, v čigar domeni je tudi skrb za plin, je odgovornost za trgovanje v izjavi prenesel na HEP. 

Nekdanji bolgarski vrhovni tožilec Ivan Gešev se je odločil za vstop v politiko s svojim lastnim gibanjem Pravica za Bolgarijo. Na prvi tiskovni konferenci stranke je sam izpostavil, da se bo ta poskušala navezati na volivce nacionalističnih strank, njena glavna politična nasprotnica pa bo stranka Državljani za evropski razvoj Bolgarije, krajše GERB  nekdanjega premierja Bojka Borisova. Gešev je bil v času vlade Borisova leta 2019 imenovan za vrhovnega tožilca s sedemletnim mandatom, deloval pa je kot bližnji sodelavec premierja. Njegovemu imenovanju sta nasprotovali takrat opozicijski stranki Demokratična Bolgarija in Nadaljujmo spremembe. Z vzpostavitvijo nove ureditve znotraj vladne koalicije na začetku junija letos, ki jo gradijo stranka GERB in prej omenjene Demokratična Bolgarija in Nadaljujmo spremembe, je Gešev zaostril odnos z Borisovom. 13. junija je vrhovni sodni svet Geševa razrešil z mesta vrhovnega tožilca.

Madžarski parlament je s 136 glasovi za in 58 proti podprl kontroverzne spremembe zakona o izobraževanju, ki bo v veljavo stopil s 24. januarjem prihodnje leto. Najudarnejša sprememba, ki jo prinaša zakon, je ukinitev statusa javnega uslužbenca učiteljem, namesto katerega bo uveden nov status uslužbenca javnega šolstva.  To bo učiteljem odvzelo nekatere zaščite, ki jim jih je zagotavljal njihov prejšnji status. Po novih spremembah bodo lahko učitelje nadrejene oblasti brez njihovega konsenza začasno premestile na drugo šolo znotraj njihovega šolskega okrožja. Do zdaj se je o sprejetju pedagoškega programa odločalo na ravni učiteljskih zborov posameznih šol, po uveljavitvi sprememb pa bo tem ostala le pravica podajanja mnenja, sama odločitev pa bo zdaj padla na ravni ministrstva za izobraževanje. Novo je tudi določilo, ki pravi, da lahko dnevni obseg dela učiteljev presega 8 ur, do maksimalno 12 na dan. Obseg števila ur nadomeščanj je do sedaj obsegal od 55 do 65 odstotkov vseh opravljenih ur v tednu, delodajalec pa bo lahko iz kateregakoli razloga po novem mejo dvignil na 110 odstotkov. Sindikati učiteljev in študentska društva so proti spremembam, ki po njihovo manjšajo avtonomijo učiteljev, protestirali že vse od marca, ko je bil predlog sprememb prvič objavljen na vladni spletni strani. Vpliv protestov in stanje šolstva na Madžarskem komentira moderator Pomurskega madžarskega radia Sándor Kovács.

Izjava

Zunanja ministra Egipta in Turčije sta po sestanku v Kairu  po desetletnem premoru napovedala, da bosta državi ponovno imenovali veleposlanike. Diplomatski razkol med državama se je začel leta julija 2013, ko je takratni egiptovski general Abdel Fattah el-Sisi z vojaško pomočjo odstavil izvoljenega predsednika Mohameda Morsija. Turčija je Morsija in njegovo Muslimansko bratovščino, ki jo Egipt šteje med teroristične organizacije, po navedbah Egipta podprla. Temu je sledil izgon turškega veleposlanika iz Egipta, kmalu pa se je za takšno potezo odločila tudi turška stran. Pogovori o obnovi diplomatskih odnosov so se sicer sprva začeli decembra 2021.

 

Glavni okrožni sodnik okrožnega sodišča Združenih držav za zahodno okrožje Louisiane Terry Doughty  je izdal predhodno odredbo, ki nekaterim agencijam, med drugim ameriški zvezni policiji FBI, in uradnikom iz kabineta predsednika Joeja Bidna preprečuje komuniciranje s podjetji socialnih omrežij. Po navedbah Doughtyja se te ne smejo pogovarjati s podjetji socialnih omrežij za »namen spodbujanja pritiska ali napeljevanja k odstranitvi ali zmanjšanju vsebine v skladu s določitvami o svobodi govora prvega amandmaja ustave.« Predhodna odredba je odgovor na tožbo, ki sta jo proti Bidnu in nekdanjemu vodji Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni Anthonyju Fauciju vložila generalna tožilca zveznih držav Louisiane in Missourija. V njej trdita, da je ameriška vlada šla predaleč pri spodbujanju socialnih omrežij, naj obravnavajo objave, ki so prispevale bodisi proti obotavljanju prebivalstva glede cepljenja proti kovidu bodisi k večanju dvomov o predsedniških volitvah. Sodnik mora o tem sicer še dokončno razsoditi, tako da sodba še ni pravnomočna.

Kolumbijska vlada in še zadnja večja aktivna uporniška skupina v državi Narodno osvobodilna vojska, krajše ELN, sta se dogovorili o prekinitvi ognja, ki bo začela veljati jutri. Poteza se je zgodila pred napovedanim popolnim šestmesečnim premirjem, ki bo stopilo v veljavo s tretjim avgustom. ELN je kljub temu sporočil, da se bodo v primeru napada uradne vojske ali drugih oboroženih skupin primorani braniti. Za avgustovsko premirje sta se sicer strani dogovorili devetega junija, če pa bo uspešno, bo predstavljalo najdaljše obdobje miru med omenjenimi gverilci in državo vse od leta 1964. Še prejšnji teden so vladne sile na vzhodu države ubile šest borcev skupine. ELN je bil ustanovljen leta 1964 ob začetku kolumbijske državljanske vojne in se je uveljavil kot marksistično ter leninistično usmerjena gverilska skupina usmerjena proti uradni kolumbijskim oblastem z namenom vzpostavitve leve vlade, ki bi dala več moči ljudstvu. 

Izraelska vojska je sporočila, da je prenehala z vojaškimi operacijami v mestu Dženin in bližnjem begunskem taborišču. Izraelska vojska je po svojih navedbah izpolnila svoje zadane naloge, saj naj bi uničili šest obratov za proizvodnjo eksploziva in zaplenili velike količine orožja. Napad, ki se je začel v ponedeljek, je bil največja vojaška operacija na okupiranem Zahodnem bregu v zadnjih letih. Danes zjutraj je izraelska vojska sicer izvedla tudi zračne napade na območju Gaze, potem ko je prestregla pet raket, ki so bile izstreljene proti ozemlju Izraela.

Odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podprl predlog novele zakona o kmetijstvu. V prid predlogu so glasovali vsi člani odbora. Ta med spremembami določa pravno podlago za izvedbo zbiranja podatkov o ceni, količini in poreklu v verigi preskrbe s hrano. Po pojasnilu ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko, se bodo podatki zbirali pri vseh deležnikih v verigi preskrbe s hrano, v skladu z njimi pa bodo nato analizirali in pripravljali predloge za kmetijsko politiko v okviru skupne EU politike tega področja. Z Agencijo republike Slovenije za kmetijske trge je kmetijsko ministrstvo vzpostavilo računalniški sistem za poročanje teh podatkov, za zavezance poročanju pa bo sredi julija izveden tečaj o tem postopku. Druga sprememba zakona pa ureja pravno podlago za financiranje izvajanja letnih programov aktivnosti kmetijskih, razvojnih in izobraževalnih organizacij Slovencev v zamejstvu, ki se nanašajo na kmetijstvo. Kmetijsko-gospodarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije sta s spremembami zadovoljni.

Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, je zaključila z analizo delovanja javnega sektorja na področju zdravstva. Kot so sporočili, so zaznali številna tveganja tako za korupcijo kot za nastanek kršitve integritete posameznikov. V raziskavo, ki so jo začeli februarja letos, so bila vključena  evidenčna in javna naročila 26 javnih zdravstvenih zavodov desetim največjim dobaviteljem na področju nabave medicinske opreme v skupni vrednosti skoraj milijarde evrov. Med tveganji so med drugim zaznali neporočanje zavezancev za poročanje premoženjskega stanja, nezaznavanje nastanka lobiranja in nastanka okoliščin nasprotja interesov uradnih oseb. Prav tako so izpostavili tveganja glede zagotavljanja transparentnosti, sledljivosti in enakopravne obravnave ter drobljenje javnih naročil. KPK je navedel, da je priporočila za odpravo tveganj že predal pristojnim organom.

Slika: montaža po slika1 (Creative Commons 4.0), slika2 (Creative Commons 3.0), slika3 (Creative Commons)