Združene države Amerike še naprej opravljajo svojo reproduktivno vlogo, igrajo se z orožjem. Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo prodajo osemnajstih raketnih sistemov himars Poljski, ki bo morala za morilske stroje odšteti deset milijard dolarjev. Preden bo prodaja dokončno potekla, jo bo moral potrditi še kongres. Poljske oblasti so prejšnji mesec napovedale, da bodo v letu 2023 za obrambne izdatke namenile štiri odstotke bruto domačega proizvoda. V lanskem letu je Poljska za vojsko namenila skoraj dva in pol odstotka BDP-ja, kar je tretji največji odstotek med članicami Nata. Raketne sisteme himars so ZDA lani dobavile v Ukrajino in Estonijo, potencialna kupca pa sta tudi Litva in Latvija. Militarizaciji nekdanjih sovjetskih republik, tako kot bogatenju vojaške industrije, ni videti konca.   

Uganda si humanitarnih imperialistov ne želi več na svoji zemlji. Ugandsko ministrstvo za zunanje zadeve je v pismu Združenim narodom sporočilo odločitev vlade, da ne bo podaljšala mandata misije visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice v državi. Kot trdijo na zunanjem ministrstvu, ima Uganda dovolj močnih institucij in civilno družbo, da lahko spremlja človekove pravice. Od leta 2006 so bili odposlanci in odposlanke Združenih narodov zadolžene zgolj za konfliktom izpostavljeno območje na severu države, kasneje pa so svoje delovanje razširili na celotno državo. Ugandski predsednik Yoveri Museveni, ki državi vlada od leta 1986, je znan predvsem po preganjanju opozicije in zatiranju protestov v predvolilnih kampanjah. 

Miroljubne misije Združenih narodov so na slabem glasu tudi v drugih afriških državah. V Demokratični republiki Kongo so protestniki, ki nasprotujejo prisotnosti tujih miroljubnežev v svoji državi, napadli konvoj misije Združenih narodov, medtem ko se je ta vračal iz mesta Goma v severovzhodni provinci Severni Kivu. V spopadu s kongoško vojsko, ki je ščitila konvoj, so življenje izgubili trije protestniki.  Na vzhodu države že več kot dvajset let potekajo spopadi med vojsko in oboroženimi milicami. Pred dnevi so vzhodnoafriški voditelji, ki naj bi bili zadolženi za razreševanje spora v vzhodnem Kongu, pozvali k premirju. Spopadi med glavnim antagonistom kongoške vlade, gibanjem M23, in državno vojsko so pogostejši od lanskega marca, ko je M23 začelo novo obsežno ofenzivo. Zaradi spopadov je moralo v lanskem letu svoje domove zapustiti več kot 240 tisoč ljudi.  

Humanitarna katastrofa, ki jo je povzročil potres v Siriji in Turčiji, ne zaustavlja turških raket. Kot trdijo na turškem obrambnem ministrstvu, so izvedli povračilni napad, saj naj bi proti turški meji letele rakete iz Tal Rifata v severozahodni Siriji. Zadnja večja turška ofenziva na območje severovzhodne Sirije proti samoombrambnim kurdskim milicam YPG je potekala konec novembra in v decembru, Turčija pa tudi sicer javno izraža ozemeljske težnje po teritorijih Iraka in Sirije.

Južnokorejski poslanci in poslanke so izglasovali odstavitev ministra za notranje zadeve Lija Sanga Mina. Razlog za to je neprimerno posredovanje ministra pri stampedu, ki se je zgodil na praznovanju za noč čarovnic oktobra lani. V stampedu je umrlo 159 ljudi. Sang Min je tako postal prvi minister v zgodovini Južne Koreje, ki ga je odstavil parlament. Korejski predsednik Jun Suk Jol je opozicijsko Demokratsko stranko, ki ima v parlamentu sicer večino, obtožil nespoštovanja parlamentarne demokracije in poudaril, da bo odstavitev ministra v korejsko zgodovino zapisana kot črn madež. 

Na Šrilanki je več sto ljudi protestiralo proti zvišanju davkov, ki jih je vlada uvedla zaradi visoke inflacije. Poleg tega se je danes začela tudi 24-urna stavka zdravnikov in univerzitetnih profesorjev, ki grozijo s podaljšanjem stavke. Šrilanka, ki si prizadeva povečati državne prihodke, da bi lahko pridobila sredstva Mednarodnega denarnega sklada, je januarja uvedla nove davke na dohodek, ki segajo od 12,5 odstotka do več kot 36 odstotkov. Lanskega julija je Šrilanka razglasila bankrot, ker jim je zmanjkalo tujih valut.

Francoski kmetje so se v protest proti omejitvam pri uporabi pesticidov in ostalih okoljevarstvenih ukrepov, ki otežujejo kmetovanje, z več sto traktorji pripeljali v Pariz. Kmetje nasprotujejo odločitvi evropskega sodišča iz prejšnjega meseca, ki je razveljavilo odločitev Francije, da pridelovalcem pese dovoljuje uporabo insekticida, ki je v Evropski uniji prepovedan. Protest je organiziral največji francoski kmečki sindikat, v katerem so mnenja, da kmetom ves čas nalagajo nove prepovedi, ne da bi predstavili rešitve. Okoljski aktivisti, ki so odločitev evropskega sodišča pozdravili, poudarjajo, da uporaba neonikotinoidnih insekticidov pri gojenju pese škoduje predvsem čebelam. Kmetje na drugi strani škodljivost neonikotinoida za čebele zanikajo in poudarjajo, da ta ukrep pomeni zgolj več uvažanja pridelkov iz držav, ki uporabo tega insekticida dovoljujejo. 

Za konec kulturnoprazničnega OFF-a še modrost danes ponoči preminulega legendarnega jugoslovanskega nogometnega trenerja Miroslava Ćira Blaževića.

Ćiro

Slika: Creative commons, France still forcing 14 African countries to pay colonial tax - AFRICAMETRO | AFRICAMETRO