Ameriški predsednik Joe Biden je podpisal odlok, s katerim je efektivno suspendiral pravico do azila migrantom, ki neregularno prečkajo ameriško-mehiško mejo. Odlok že velja, veljal pa bo vse dokler tedensko povprečje prehodov meje ne pade pod 1500 na dan. Migrante bodo ob neregularnem prečkanju meje nemudoma deportirali v Mehiko ali njihovo državo izvora. Če to ne bo mogoče, jih bodo pridržali. Namesto postopka, v katerem so migranti doslej v pogovoru s kvalificiranimi državnimi uradniki izrazili namero za podajo prošnje za azil, bodo morali zdaj sami poskrbeti za to, da utemeljijo kredibilen strah pred deportacijo. V primeru, da tega ne bodo storili, jih bodo nemudoma deportirali. Nove omejitve ne veljajo za otroke brez spremstva, žrtve trgovine z ljudmi, migrante z ameriškimi vizumi in migrante z resnimi zdravstvenimi težavami ter tiste, katerih življenje je ogroženo. 

Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil predlog zakona za uvedbo sankcij proti uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča, znanega kot ICC. Sankcije so predvidene za uradnike, vpletene v pregon ameriških državljanov in prebivalcev ameriških zaveznic, ki kot ZDA niso članice ICC-ja, vključno z Izraelom. Predlog zakona je odgovor na prošnjo tožilca ICC-ja Karima Khana za izdajo nalogov za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta. Po predlogu bi lahko uradnikom sodišča zavrnili vstop v ZDA, jim preklicali ameriške vizume in omejili trgovanje z nepremičninami. Za predlog zakona je glasovalo 242 poslancev, vključno z 42 demokratskimi. O predlogu zakona bodo glasovali še v senatu, kjer imajo demokrati sicer tesno večino. Khan je poleg nalogov za aretacijo Netanjahuja in Galanta zaprosil tudi za izdajo nalogov za tri vodje palestinskega Hamasa.

Izraelska vojska je v napadu na begunski taborišči Bureidž in Magazi v centralnem delu Gaze ubila najmanj petnajst ljudi. V Bureidžu so izraelske zračne sile izvedle več zračnih napadov, v katerih so zadeli šolo, nato je sledila kopenska ofenziva. Izraelsko topništvo je spet obstreljevalo južni Libanon. Netanjahu je libanonskemu Hezbolahu, ki se z izraelsko vojsko obstreljuje čez mejo, zagrozil, da je Izrael pripravljen na zelo močno akcijo na severu. Več o libanonskem in Hezbolahovem odnosu do Izraela v OFFsajdu ob petih.

Na indijskih parlamentarnih volitvah je slavila vladajoča hindujskonacionalistična stranka Bharatiya Janata, znana kot BJP, ki jo vodi aktualni premier Narendra Modi. BJP si je na volitvah, ki so zaradi varnostnih in logističnih razlogov potekale v sedmih fazah, zagotovila 240 poslancev v nacionalnem parlamentu. To je 63 mandatov manj, kot jih je imela doslej. Tako je izgubila absolutno večino, a Modija to ne skrbi preveč, saj skupaj s koalicijskimi partnerji iz Nacionalnega demokratičnega zavezništva obvladuje 292 sedežev. Gre za tretje zaporedne splošne volitve, na katerih je zmagala BJP. Opozicijska koalicija INDIA, ki jo vodi bolj liberalen Indijski nacionalni kongres, si je zagotovila 234 poslancev, skoraj trikrat več kot na volitvah leta 2019. Indijski nacionalni kongres je bil od indijske osamosvojitve najmočnejša stranka, oblast pa mu je leta 2014 na valu hindujskega nacionalizma vzela BJP. Tudi tokrat je Modi pred volitvami razpihoval sovraštvo do muslimanov. Januarja je volilno kampanjo začel z otvoritvijo hindujskega templja v mestu Ajodija. Tempelj je dal zgraditi na mestu, kjer je, dokler je pred 30 leti niso porušile hinduistične skvadre, stala mošeja iz 16. stoletja. 

Predsednik gruzijskega parlamenta Šalva Papuašvili iz vladajoče stranke Gruzijske sanje je predstavil predlog zakona, osredotočenega na bitko proti LGBTQ propagandi. Po predlogu bi otroke lahko posvojili zgolj heteroseksualni pari, prepovedali bi tako imenovano spremembo spola in registracijo istospolnih zakonskih parov. Šolam bi prepovedali razširjanje informacij, ki promovirajo pripadnost nebiološkemu spolu, informacij o istospolnih parih in incestu. Oglaševalci in izdajatelji televizijskih programov bodo morali cenzurirati vsebine, ki vključujejo istospolne pare.

Državni zbor je sprejel sklep o priznanju Palestine kot neodvisne države. Sklep so poslanci potrdili z 52 glasovi, poslanci opozicijskih Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije so sejo obstruirali in niso glasovali. V SDS so v ponedeljek vloženi predlog za razpis posvetovalnega referenduma, ki bi postopek priznanja Palestine zavlekel za najmanj 30 dni, zaradi tehničnih razlogov pred sejo umaknili. Nato so med včerajšnjo sejo vložili nov predlog za referendum. Janez Janša: 

Izjava

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič iz Svobode je sejo prekinila in pojasnila, da predlog posvetovalnega referenduma ne bo zavlekel potrditve sklepa o priznanju Palestine, saj gre za zlorabo posvetovalnega referenduma. 

Izjava

Koalicija je med prekinjeno sejo sklicala še eno in na njej zavrnila predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Pred tem so po hitrem postopku sejali še na odboru za zunanjo politiko. Prejšnji teden so Palestino priznale Španija, Norveška in Irska, Slovenija pa je postala dvanajsta članica Evropske unije, ki je Fatahovo kolaborantsko oblast na Zahodnem bregu priznala kot samostojno Palestino. 

Varuh človekovih pravic Andrej Svetina je predsednici republike Nataši Pirc Musar predal poročilo za lansko leto. V poročilu varuh med drugim opozarja na dolgotrajnost postopkov obravnave tujcev, ki jih upravne enote in ministrstvo za notranje zadeve niso pospešili. V primeru revizije postopka za sprejem v državljanstvo je notranje ministrstvo potrebovalo sedem mesecev, da je zadevo po prejemu od upravne enote dodelilo v reševanje. Varuh je opozoril še na to, da morajo državni organi prosilce za azil po Dublinski uredbi deportirati šele po pravnomočnih odločitvah o njihovih pritožbah. Varuh je obravnaval pobudi dveh prosilcev, ki sta Ministrstvu za notranje zadeve očitala kršitev svojih pravic, saj so ju skušali predati Hrvaški in Bolgariji, čeprav v upravnem sporu še ni bilo pravnomočnih odločitev o njunih zahtevah za začasno odredbo, ki bi predajo preprečile.