IRANSKI OFF ZVERU

Aktualno-politična novica
27. 10. 2022 - 15.00
 / OFF

Sektaško nasilje, ekonomska kriza in korupcija izvira iz narobe zastavljenih temeljev
 / 22. 10. 2021
Izrael in Libanon sta podpisala sporazum o morski meji. Sporazum, pri katerem so posredovale Združene države Amerike, odpira možnost izkoriščanja zalog v Sredozemskem morju, bogatem s plinom. Po besedah izraelskega premierja Yairja Lapida se ne zgodi vsak dan, da sovražna država prizna izraelsko državo v pisnem sporazumu. Formalno sta državi še vedno v vojni že od leta 1948. Glavni vir trenj je bilo predvsem plinsko polje Kariš, ki po novem sporazumu v celoti pripada Izraelu. Razdelili pa si bosta dobiček od plinskega polja Kana, ki bo sicer pod nadzorom Libanona. Na tem polju mora Libanon sicer še opraviti raziskovalne dejavnosti, medtem ko je Izrael na plinskem polju Kariš začel črpati plin še pred uradnim podpisom sporazuma.

Novi britanski premier Rishi Sunak je znova uvedel prepoved frackinga. To je v nasprotju z njegovo konservativno predhodnico Liz Truss, ki je med svojim kratkim enomesečnim vladanjem dvignila moratorij na hidravlično lomljenje skrilavca, češ da je krepitev oskrbe z energijo v državi absolutna prednostna naloga. Prepoved frackinga je bila sicer tudi del manifesta konservativne stranke iz leta 2019.

ojro
Kako centralne banke ustvarjajo denar in zakaj želijo ta proces digitalizirati
 / 7. 7. 2021
Svet Evropske centralne banke je tretjič zapored zvišal osrednje obrestne mere za evrsko območje. Po julijskem dvigu za 0,5 in septembrskem za 0,75 odstotne točke je sledil vnovičen dvig za 0,75 odstotne točke. ECB si z dvigi obrestne mere želi preprečiti nadaljnjo inflacijo, ki je v evrskem območju pri visokih 10 odstotkih. Z novim dvigom so obrestne mere presegle tako imenovano nevtralno raven, ko naj monetarna politika ne bi spodbujala gospodarske rasti, kar je nekje med 1,5 in dvema odstotkoma. Vnovičnemu dvigu obrestnih mer so sicer nasprotovali v Franciji in Italiji.

 

Zakonska ureditev in realnost opravljanja splava na Hrvaškem
 / 19. 5. 2022
Kongres mehiške zvezne države Quintana Roo je potrdil dekriminalizacijo splava. Leta 2021 je mehiško vrhovno sodišče razsodilo, da je kriminalizacija splava neustavna, a je od takrat le 11 od 32 mehiških zveznih držav splav dejansko legaliziralo. Quintana je tako postala enajsta zvezna država, ki je legalizirala splav do dvanajstega tedna nosečnosti in odpravila zahtevo, da žrtve posilstva za dostop do umetne prekinitve nosečnosti posiljevalca prijavijo policiji. Sicer je tako imenovani zeleni val protestov za pravico do splava zajel celotno Latinsko Ameriko in prispeval k legalizaciji, na primer v Urugvaju, Argentini in Ekvadorju.

Tudi na Finskem so sprejeli reforme, ki bodo omilile omejitve zakona o splavu. Po dosedanjem zakonu, sprejetem leta 1970, so ženske pred posegom morale pridobiti odobritev dveh zdravnikov. Reforma jim bo tako omogočala opravljanje splava do dvanajstega meseca nosečnosti brez dodatne navedbe razloga, po posvetu z enim zdravnikom.

V Avstraliji je vrhovno sodišče razveljavilo sojenje o posilstvu 27-letne Brittany Higgins, ki je lani sprožilo proteste po vsej državi. Higgins je posilstva obtožila nekdanjega uslužbenca konservativne Liberalne stranke Bruca Lehrmanna, češ da jo je marca 2019 pijan posilil, medtem ko je zaspala na kavču v prostorih ministrstva za obrambno industrijo. Lehrmann je obtožbe in samo dejanje spolnega odnosa s Higgins seveda zanikal. O sojenju je porota presojala že pet dni, a je vrhovna sodnica razrešila poroto. Eden od članov je v sodno dvorano prinesel akademsko gradivo o spolnih napadih, kar ni dovoljeno, saj bi se porota morala zanašati zgolj na to, kar so slišali med sojenjem. Ali se bo sojenje nadaljevalo, še ni jasno.

18 aretacij nekdanjih Bandićevih sopotnikov in šoferjev v Zagrebu
 / 1. 7. 2021
Na Hrvaškem je urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, krajše Uskok, razkril detajle obtožnice zoper štiri nekdanje ministre vlade Andreja Plenkovića zaradi zlorabe položaja in trgovanja z vplivom. Darko Horvat, nekdanji gospodarski minister, je obtožen nezakonite dodelitve 345.000 evrov nepovratnih sredstev gospodarskim subjektom zaradi lastnih interesov. V okviru te preiskave sta med drugim obtožena tudi nekdanji podpredsednik vlade Boris Milošević in kmetijski minister Tomislav Tolušić. Nekdanjega ministra za delo Josipa Aladrovića Uskok obtožuje, da je nezakonito zaposlil dve osebi leta 2018 in 2019, ko je bil vodja Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje. V istem primeru je osumljenec tudi župan občine Županje Damir Juzbašić, nekdanji član največje vladne stranke HDZ. Plenković ne dvomi o neodvisnosti Uskoka in pravi, da je zadeva sedaj stvar tožilstva in se vlade ne tiče, saj obtoženi nekdanji ministri niso več del nje. Sicer so bili v začetku preiskave na položaju še trije.

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije je sprejelo sklep o začetku priprav na nadaljevanje prve samostojne stavke v visokem šolstvu, ki jo je sindikat izvedel 9. marca letos. O datumu in obliki stavke se bodo organi sindikata še odločili. Zaposleni v visokem šolstvu zahtevajo normalne pogoje za delo in ustrezna plačna razmerja. Vlado so obtožili rušenja enotnega plačnega sistema, ministrstvo za šolstvo pa podcenjujočega odnosa. Predsednik sindikata Gorazd Kovačič je na današnji tiskovni konferenci govoril o komunikaciji sindikata z vlado in o tem, kako je vlada sprejela njihove zahteve.

Izjava

Protesti žensk, protesti v Balučistanu, protesti v Kuzestanu
 / 15. 10. 2022
Iran je uvedel sankcije proti slovenskemu evroposlancu Milanu Zveru kot povračilni ukrep zaradi sankcij Evropske unije v povezavi s smrtjo Mahse ali kurdsko Jine Amini in zatiranjem protestov. Iran je sankcije uvedel proti osmim institucijam in 12 posameznikom iz Evropske unije. Zver je eden od dveh vodij neformalne skupine Evropskega parlamenta, imenovane Prijatelji svobodnega Irana, in član politične skupine Evropske ljudske stranke. Sankcije so objavili na spletni strani iranskega zunanjega ministrstva, kot razlog pa so navedli “njihovo podporo terorističnim skupinam, vzpodbujanje nasilja ter povzročanje nemirov, nasilja in terorističnih dejanj v Iranu”. Prepovedana jim bosta izdajanje vizumov in vstop v Iran, poleg tega pa jim bodo zasegli morebitno lastnino na ozemlju pod jurisdikcijo iranskih oblasti. Zver se je odzval s trditvijo, da absurdna reakcija Irana proti njemu in njegovim kolegom kaže, da je bil njihov boj slišan.

OFF je pisala vajenka Zala, zraven je glumila Ajda.

 

Vir fotogafije: Fin Lucu Dražovič

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness