DOSTA JE!
Po protestih v ZDA in lanskem nazadovanju na področju reproduktivnih pravic žensk na Poljskem je pred dobrim tednom dni zavrelo tudi na Hrvaškem. Kljub večletnemu slabemu stanju na področju reproduktivnih pravic v sosednji državi pa je množično nezadovoljstvo spet sprožil primer Mirele Čevajda. Čevajdi so v 24. tednu nosečnosti v bolnišnici Sveti Duh v Zagrebu postavili grozljivo diagnozo. Zaradi tumorja v glavi otroka naj bi bile življenjske možnosti po rojstvu tega pičle, zato so nosečnici predlagali, da naredi splav, a so dejali da v bolnišnici postopka umetne prekinitve nosečnosti ne opravljajo. Čevajdino prošnjo za umetno prekinitev nosečnosti so sicer zavrnili v še treh zagrebških bolnišnicah, kljub temu da je bil splav posameznici zdravniško priporočen. Zakon na Hrvaškem sicer dovoljuje umetno prekinitev nosečnosti do desetega tedna nosečnosti oziroma pozneje, če pride do zdravstvenih zapletov ploda. Kako je torej mogoče, da je bilo Čevajdi onemogočeno opravljanje splava? Odgovor je ugovor vesti, ki je med zdravniki pri opravljanju abortusa na Hrvaškem pogosta praksa.
V Sloveniji splav krije zdravstvena zavarovalnica, pogosto se opravlja tako imenovani splav z zdravili. Na Hrvaškem pa je stanje nekoliko drugačno, opiše Sanja Cesar s Platforme za reproduktivno pravico.
Mirela Čevajda pa ni edini primer prepada med zakonsko zagotovljenimi pravicami in dejanskim stanjem, s katerim se soočajo ženske. Kljub zakonskim določitvam je možnost opravljanja splava v praksi vse prej kot lahka, pravi sogovornica.
Poleg tega pa težavo za ženske predstavlja tudi poseg splava, ki se izvaja na Hrvaškem.
Poleg tega pa se ženske soočajo tudi s pritiski in nasiljem, ki ga izvaja zdravstveno osebje, tudi če to pristane na opravljanje posega.
Ugovor vesti je ustavna pravica, ki zaposlenim v zdravstvu omogoča zavračanje posegov, do katerih imajo moralne, verske ali druge zadržke. A zdravstveni delavec pacienta, ki je zakonsko upravičen do določene storitve, ne more zgolj odsloviti. Ustanova, v kateri je zdravstveni delavec zaposlen, je primorana poiskati nadomestnega zdravnika in pacientu zagotoviti možnost prejema zdravstvene storitve. Ugovor vesti na Hrvaškem problematizira ginekologinja Jesenka Grujić.
Zakonodaja na področju splava na Hrvaškem očitno ni srž problema. Sogovornica izpostavi, da se zakon v Sloveniji ne razlikuje veliko od hrvaškega.
Primer Mirele Čevajda je v hrvaški javnosti sprožil množične proteste. Ti so bili povod za predlog zakona, ki ga je podala opozicijska stranka SDP. Zakaj so vložili predlog zakona in kaj ta predvideva, pojasni Sabina Glasovac, poslanka SDP v hrvaškem saboru.
Sogovornica pojasni, kako bi zakon, ki so ga predlagali, naslovil ugovor vesti.
Predlog zakona je bil pretekli teden v hrvaškem saboru sicer zavrnjen z 78 glasovi proti, podprlo pa ga je 47 poslancev. Trenutno vladajoča stranka HDZ je predlogu zakona nasprotovala, po njenem mnenju je v primerjavi s trenutno veljavnim zakonom o umetni prekinitvi nosečnosti namreč pomanjkljiv. Zakon, ki ostaja zgolj zaprašen skupek določitev, tako povzroča nezakonito opravljanje splava doma ali uporabo zdravil, ki jih ženske kupijo na črnem trgu. O posledicah, ki jih prinese pomanjkljiva zakonodaja, spregovori ginekologinja Jesenka Grujić.
Hrvatice so tako primorane ubrati drugačne metode za prekinitev nezaželene nosečnosti. Sanja Cesar predstavi, kakšne so njihove možnosti v primeru, da jih zdravstveno osebje zavrne.
Več in več žensk pa se odloča tudi za obisk slovenskih bolnišnic. V letu 2019 je poseg umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji opravilo 312 hrvaških državljank.
Stanje na področju reproduktivnih pravic žensk torej ostaja nedorečeno. Na Hrvaškem se v podporo Mirelinemu primeru širi val protestov, ob tem pa raste tudi količina protestov, pri katerih pravici do splava nasprotujejo. Tako imenovani shodi za varovanje nerojenih otrok zahtevajo nov zakon, ki bi prepovedoval opravljanje abortusa v kakršni koli obliki.
Foto: https://n1info.si/novice/svet/ugovor-vesti-in-dostopen-splav-ravnovesje…
Dodaj komentar
Komentiraj