Iraški Kurdi so na včerajšnjem referendumu z veliko večino izglasovali neodvisnost iraškega Kurdistana. Po prvih neuradnih podatkih volilne komisije v Erbilu je za neodvisnost iraške kurdske avtonomne regije in kurdskih območij zunaj regije glasovalo več kot 90 odstotkov volivcev, ki so zmago začeli proslavljati kmalu po zaprtju volišč. Toda pot do uresničitve prve samostojne kurdske države je še dolga in negotova.

Predsednik Kurdskih regionalnih oblasti Masud Barzani, ki se po poenotenju kurdske politike in kljub nasprotovanju skoraj celotne mednarodne skupnosti ni odločil za preložitev glasovanja, napoveduje dvoletna pogajanja z Bagdadom. V tem času iraški Kurdi pričakujejo dogovor s centralnimi oblastmi, ki pa o kurdski neodvisnosti za zdaj ne želijo slišati, odločitev na zanje neustavnem referendumu pa nameravajo, po napovedih iraškega premiera Haiderja al Abadija, spodnašati z vsemi silami. To od premierja zahteva tudi iraški parlament, ki je sprejel resolucijo o napotitvi vojske na kurdska območja.

Z orožjem ponovno rožlja tudi večna kurdska nasprotnica Turčija, ki je na mejnem območju z iraško kurdsko avtonomno regijo že prejšnji teden začela z vojaškimi vajami, danes pa so se ji v skupni vaji pridružile še iraške sile. Vojaške položaje ob meji je okrepil tudi Iran, ki je ob tem zaustavil tudi vse lete v iraški Kurdistan. V podporo iraškim rojakom so ulice v več iranskih mestih zasedli tamkajšnji Kurdi.

Tudi z obtožbami o sodelovanju s turškimi Kurdi pa turška oblast še naprej preganja domačo opozicijo. Po 11 mesecih pripora je bil včeraj sicer izpuščen novinar časnika Cumhuriyet, Kadri Gürsel, kar pa ob dejstvu, da se proti njemu in njegovim 16 sodelavcem, od katerih štirje ostajajo v priporu, nadaljuje proces zaradi domnevnih terorističnih aktivnosti, stanja kaj veliko ne spreminja. Novinarjem in sodelavcem Cumhuriyeta tožilstvo očita sodelovanje s prepovedanimi organizacijami, med drugim Kurdsko delavsko stranko, Revolucionarno ljudsko osvobodilno fronto in gibanjem Fethullaha Gülena. Slednji je, kot je znano, obdolžen poskusa vojaškega udara julija lani, po katerem se se začele množične aretacije opozicijskih politikov, novinarjev in aktivistov, sproženo pa je bilo tudi vojaško posredovanje proti turškim Kurdom.  

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je kljub številnim nasprotovanjem podpisal sporni zakon o uradnem jeziku. Ta določa, da bo od septembra 2020 pouk od petega razreda naprej potekal izključno v ukrajinščini, učenci z drugim maternim jezikom pa se bodo tega lahko učili kot ločenega predmeta. Zakon omejuje dostop do izobraževanja predvsem narodnim manjšinam, zato je v soseščini naletel na ostra nasprotovanja in privedel do sporov. Romunski predsednik Klaus Iohannis je zato odpovedal ta mesec načrtovan obisk v Kijevu. Vprašanje jezika je poglobilo nesoglasja z Rusijo, zakonu pa odločno nasprotujeta tudi v Ukrajini živeči madžarska in poljska narodna skupnost. Kljub nasprotovanjem je Porošenko ob podpisu zakona zatrdil, da ta zagotavlja vsem enake možnosti, ureditev pa je v skladu z evropskimi standardi.

Preden se podamo v podalpsko sivino, še kratek skok v porečje Amazonke. Brazilska vlada je preklicala uredbo, ki je omogočila začetek rudarskih del in izkoriščanje naravnih bogastev v predelih ob reki Amazonki. Po predvidevanjih je 46.000 kvadratnih kilometrov veliko območje v zveznih državah Amapa in Para bogato z zlatom, železom, manganom in drugimi minerali, zato je brazilski predsednik Michel Temer avgusta podpisal sporno uredbo o rudarjenju. Temerjeva poteza je požela splošno neodobravanje, okoljevarstveniki pa so opozarjali na možne ekološke posledice in uničenje območja. Soočena s hudimi kritikami je vlada kasneje spremenila uredbo; prepovedala je rudarjenje in se zavzela za ohranitev avtohtonih območij. A sodišče je spremembe razveljavilo, saj bi jih moral potrditi tudi brazilski kongres. Vlada je zmedo naposled prekinila s preklicom uredbe, ob tem pa obljubila, da bo problematika rudarjenja na spornih območjih v prihodnosti obravnavana v širši razpravi.  

Komaj smo opravili z enim, že se nam obeta nov referendum. Z današnjim dnem, ko se izteka rok za začetek referendumskih postopkov, namerava Združenje zasebnih zdravnikov vložiti potrebnih 2.500 podpisov, s katerimi nameravajo zaustaviti prejšnji teden sprejeto novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Novela zakona, ki, predvideva podeljevanje koncesij na podlagi javnega razpisa za obdobje 15 let, na novo opredeljuje delo zasebnikov v zdravstvu, omejuje delo zaposlenih v javnem zdravstvu pri zasebnikih, po mnenju združenja ne prinaša nobene izboljšave. Zasebni zdravniki ocenjujejo, da bodo spremembe privedle do številnih negativnih učinkov; izpostavljajo daljšanje čakalnih vrst in kršenje bolnikovih pravic. Združenje zasebnih zdravnikov zagotavlja, da že ima zagotovljenih dovolj podpisov za začetek referendumske pobude. Podpise za referendum o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti je s podobnimi argumenti kot združenje ločeno  sicer začel zbirati tudi bolnik Jožef Ivan Ocvirk, združenje pa se mu je kasneje pridružilo .   

Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije bo 5. oktobra pripravil protest pred vlado. S tem želijo, kot so odločili na včerajšnjem razširjenem predsedstvu sindikata, povečati pritisk na vladno stran, ki ne usliši njihovih zahtev po dvigu 31 delovnih mest v poklicnem gasilstvu za dva plačilna razreda, dveh od njih pa za tri razrede. Sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc.

izjava

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je izjave sindikata označil za zavajujoče, za vlado pa je sporen predvsem dvig za tri plačilne razrede. Po ocenah Koprivnikarja gre za okoli 100 delovnih mest, zaradi katerih sindikat ni podpisal aneksa h kolektivni pogodbi, s tem pa, kot je še dodal minister, onemogočil dvig plač preostalim gasilcem. Sindikalist David Švarc.

izjava