Ruski predstavnik pri Organizaciji za prepoved kemičnega orožja Aleksander Šlugin je javnosti sporočil, da bo skupina devetih strokovnjakov iz omenjene organizacije jutri obiskala območje sirske Dume. Naloga skupine bo raziskati, ali je sirska vojska 7. aprila proti upornikom na območju resnično uporabila kemično orožje. Prejšnji teden je sicer vojska sporočila, da je prevzela nadzor nad Dumo in tako nad celotno enklavo Vzhodne Gute, v soboto zgodaj zjutraj pa so ameriške, francoske in britanske sile raketirale objekte, ki naj bi skladiščili kemično orožje sirske vojske.

Po besedah Mednarodne zdravstvene organizacije naj bi okoli 500 pacientov izkazalo simptome kemičnega napada, francoska obveščevalna služba pa predvideva, da naj bi šlo za uporabo klora. V kolikor Organizacija za prepoved kemičnega orožja potrdi obtožbe zahodnih držav, to ne bi bila prva uporaba kemičnega orožja sirske vladne vojske. Poročilo Varnostnega sveta Združenih narodov je sirsko vlado obtožilo uporabe sarina v napadu na mesto Khan Šajkhun 4. aprila lani, zgolj dva dni po napadu pa so tudi takrat letele ameriške rakete, ki so zadele sirsko letalsko bazo Šajrat. Kakšna je resnica napada v Dumi, verjetno ostaja vprašanje medijske bitke med velesilami. Poročila s terena pa med drugim smrti civilistov okoli 7. aprila v tunelih pod Dumo, kjer se civilisti skrivajo pred ruskimi in sirskimi raketami, pripisujejo tudi hipoksiji - pomanjkanju kisika - ki je zgorel v obsežnih bombardiranjih mesta.

Najmočnejša turška opozicijska stranka CHP je organizirala proteste v vseh 81 provincah države zaradi namere vlade o nadaljnjem podaljšanju izrednega stanja v državi. Vladni predstavnik za odnose z javnostmi je dejavnosti CHP že označil za metode terorističnega delovanja. Turška oblast sicer podaljšuje izredno stanje že od 20. julija leta 2016, ko jih je razglasila štiri dni po neuspelem državnem udaru. Razglasitev izrednega stanja je oblastni mreži predsednika Recepa Tayyipa Erdogana zagotovila potrebni pravni okvir in posebna pooblastila policije, da se je lahko znebila politične konkurence.

Samo v prvem letu je bilo tako več kot 50 000 ljudi aretiranih, več kot 150 000 pa odpuščenih iz javne uprave, večinoma na podlagi obtožb povezav z gulenističnim gibanjem. Vsaj 180 medijskih hiš so oblasti zaprle, Turčija pa je prišla v sam svetovni vrh po številu zaprtih novinarjev. S pomočjo posebnih pooblastil se je vladajoča stranka lahko znebila lokalne uprave na območju turškega Kurdistana zaradi obtožb o povezavah z Delavsko stranko Kurdistana in jo zamenjala z vladi zvestimi upravljalci. Posledično so lahko tako turške oblasti po večini tudi ukinile kurdske kulturne organizacije, zamenjale kurdska imena ulic in parkov, rušile spomenike ter ukinile dvojezične napise v regiji.

Izredne razmere pa še vedno veljajo tudi v Egiptu. Te je še četrtič zapored potrdil parlament in bodo veljale naslednje tri mesece. Izredne razmere tako zdaj v Egiptu veljajo že leto dni, torej odkar sta se zgodila dva bombna napada na koptski cerkvi v Aleksandriji in Tanti. Medtem ko veljajo izredne razmere, lahko oblasti prestrezajo in nadzorujejo vse oblike komunikacij, cenzurirajo medije in zaplenjujejo publikacije, uvajajo policijske ure, brez posebnih ovir zapirajo poslovna poslopja in javne prostore, varnostne sile pa lahko prebivalce priprejo brez navedbe razlogov.

V nigerijski Abuji se je začel vojaški vrh afriških držav, tam pa so prisotni tudi predstavniki ameriške vojske. Glavna tema pogovorov v Abuji je boj proti oboroženim skupinam, kot sta Boko Haram in Al-Šabab. Ameriška vojska ima sicer svojo bazo v Nigru, kjer jim je vlada že odobrila uporabo oboroženih dronov. V Abuji so sočasno potekali tudi protesti šiitske skupine Islamsko gibanje v Nigeriji. Po spopadih s policijo je bilo aretiranih 115 ljudi, protestniki pa so zahtevali izpustitev vodje gibanja Ibrahima El-Zakzakja, ki je v priporu brez obtožnice že dve leti. Njegovo izpustitev pa je zahtevalo tudi sodišče.

Slovaški notranji minister Tomaš Drucker je odstopil s položaja po zgolj treh tednih dela v ministrski pisarni. Razlog za njegov odstop so večdesettisočglavi nedeljski protesti v Bratislavi, kjer so protestniki zahtevali še odstop poveljnika policije Tiborja Gašparja zaradi neučinkovitosti v preiskavi umora novinarja Jana Kuciaka in njegove partnerice Martine Kusnirove. Pred dobrim mesecem je sicer zaradi pritiskov javnosti že odstopila celotna vlada pod vodstvom premiera Roberta Fica, nadomestila pa jo je vlada iz iste koalicije treh strank pod vodstvom prejšnjega premierovega namestnika Petra Pellegrinija. Pretiranih sprememb odstop vlade ni prinesel, saj je Pellegrini zamenjal pet od štirinajstih ministrov, vodilna v koaliciji pa ostaja Ficova stranka Smer.

Evropsko sodišče v Luksemburgu je odločilo, da zaposlovalci iz verskih institucij pri oglaševanju služb ne smejo uporabiti verske pripadnosti kot pogoja zaposlitve, razen če je to objektivno potrebno. Razsodba je rezultat tožbe Vere Egenberger, ki je začela pravno bitko proti cerkveni dobrodelni organizaciji Diakonie Deutschland. Organizacija je iskala osebo, ki bi pripravila poročilo o skladnosti nemške zakonodaje s Konvencijo Združenih narodov o končanju vseh oblik rasne diskriminacije, vendar po mnenju Vere sama ni bila izbrana za to mesto, ker ni pripadala nobeni veroizpovedi. Cerkvene organizacije so v Nemčiji sicer drugi največji zaposlovalec, pred njimi je zgolj država. Skupno naj bi tako zaposlovale več kot milijon ljudi, ocene o prihodku iz leta 2005 pa ocenjujejo prihodek katoliških in protestanskih cerkvenih institucij na 125 milijard evrov.

Danes zjutraj se je začela opozorilna stavka delavcev v Premogovniku Velenje. Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije se namreč včeraj ni uspel dogovoriti z vodstvom družbe o efektivnem delovnem času. Zaposlovalec namreč upošteva zgolj čas, ko rudar že pride v jašek na delo, medtem ko priprava ostaja neplačana. Predmet pogajanj je bilo tudi plačilo regresa, o njem pa naj bi se pogajali v okviru nove panožne pogodbe. Danes sicer večina delavcev ni stavkala, v prvi izmeni je boj za boljše delovne pogoje bilo 60 od 450 rudarjev in 200 delavcev v režiji, stavka pa je bila v drugi izmeni prekinjena zaradi premajhne udeležbe. Uprava Premogovnika stavki legitimnosti ne priznava in zahteva od stavkajočih odpoved plačila, pred tem pa so v vodstvu izvajali pritisk na delavce, da naj se stavke ne udeležijo.  Več o velenjski rudarski stavki pa v Offsajdu ob peti uri.