Kitajska je zaradi skrhanih odnosov ukinila program individualnih potovanj na Tajvan. V skladu s tem programom so državljani celinske Kitajske zgolj v 47 večjih kitajskih mestih lahko zaprosili za samostojno pot na Tajvan. Kot je sporočilo kitajsko ministrstvo za turizem, se omenjeni program od jutri dalje ne bo izvajal, medtem ko organiziranih potovanj skupin ni omenilo. 

Po prekinitvi uradne komunikacije s Tajpejem, slabitvi gospodarskega sodelovanja in okrepitvi vojaških vaj na območju Tajvana je to še ena v vrsti potez uradnega Pekinga v zaostrenih odnosih z otokom, ki ga sami dojemajo kot del svojega ozemlja. Odnosi so se začeli krhati leta 2016, ko je mesto predsednice Tajvana zasedla Caj Ing-Ven iz vrst Demokratične progresivne* stranke. Kritiki prepoved individualnih potovanj vidijo kot krepitev pritiska na Tajvan pred novimi predsedniškimi volitvami, ki bodo prihodnje leto. Čeprav se je trend lani po zmagi Kuomintanga obrnil, Tajvan po zaostritvi obišče vse manj turistov s celine*, ki predstavljajo pomemben delež gostov, novi ukrep pa bo turizem otoka prizadel še močneje.  

V Sudanu vladajoči vojaški svet je zaradi protestov šolarjev za nedoločen čas zaprl šole po vsej državi. Protestom šolarjev, ki so se podali na ulice prestolnice Kartum in nekaterih drugih sudanskih mest, je botrovalo streljanje na ponedeljkovih demonstracijah zaradi pomanjkanja hrane in goriva v mestu Al Obeida na severu  v osrednjem Sudanu*. Med 6 ubitimi v  streljanju, ki so ga protestniki pripisali posebnim enotam Rapid Support Forces, je bilo tudi pet dijakov, kar je razvidno tudi iz videozapisa dogajanja. Do streljanja je prišlo le dan pred napovedanimi pogovori med vodji protestov in vojaškimi oblastmi o vzpostavitvi civilnih oblasti, potem ko sta se strani že pred časom dogovorili o vzpostavitvi skupnega sveta, ki bo vodil državo v triletnem prehodnem obdobju. Srečanje med generali in predstavniki demonstrantov je bilo zaradi incidenta odpovedano. 

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je zanikala sporne izjave o Bosni in Hercegovini, ki naj bi jih izrekla na srečanju z izraelskim predsednikom Reuvenom Rivlinom v Izraelu. Javnost v Bosni in Hercegovini in tudi drugod v regiji je razburila ocena hrvaške predsednice, da je Bosna in Hercegovina pod nadzorom militantnega islama in da gre za zelo nestabilno državo, ki so jo v določenih segmentih prevzeli ljudje, povezani z Iranom in terorističnimi organizacijami. Sporno izjavo, ki so jo z veseljem povzemali predvsem regionalni mediji, je objavil Jerusalem Post, hrvaška predsednica pa jo je danes po vrnitvi odločno zanikala. Omenjene izjave naj ne bi izrekla, pač pa je v pogovoru z izraelskim kolegom zgolj ponovila znano stališče, da sosednjo državo želi čim prej videti v Evropski uniji. Novinarka izraelskega dnevnika je medtem sporočila, da za zapisano izjavo stoji.

Kljub temu, da je po lastnih besedah o sosedih v Izraelu govorila le dobro, je hrvaška predsednica pogovor s hrvaškimi mediji izkoristila za to, da vendarle malo okara Bosno in Hercegovino. Ob tem, ko je pozvala k razmisleku o hrvaško-bosanskih odnosih, je Grabar-Kitarović sosednjo državo obtožila, da je z več potezami proti Hrvaški pokazala agresivno držo. Kot primer je navedla, da Bosna in Hercegovina obtožuje hrvaške tajne službe nezakonitih postopkov in grozi pravosodnim organom, ko gre za pelješki most. 

Selimo se v gospodarske vode. Francosko-italijansko podjetje EssilorLuxottica, ki obvladuje trg očal in leč, se širi še v distribucijo. Za več kot sedem milijard evrov bo namreč prevzelo nizozemsko podjetje GrandVision, ki si lasti več verig trgovin za očala. To ima v lasti več kot 7000 trgovin. EssilorLuxotica ima v lasti približno polovico svetovnega trga optičnih leč, poleg tega pa ima v lasti skoraj vse slavne znamke očal in okvirjev za očala, med drugim Ray-Ban, Armani in Prada. Podjetje ima že sedaj v lasti tudi skoraj 8000 trgovin, največ v ZDA, z najnovejšim nakupom pa se krepi predvsem v Evropi. Konglomerat EssilorLuxottica sicer lastniško obvladuje Leonardo Del Vecchio, ki je na ta račun z 20 milijardami evrov tudi najbogatejši Italijan.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je zaradi perečih težav na področju oskrbe starejših vlado in pristojne institucije pozvala, da naj ob področnem zakonu, ki je nujen, pripravijo tudi ustrezen akcijski načrt. Starostniki in njihovi svojci imajo zaradi prezasedenosti domov za starejše in dolgih čakalnih vrst velike težave pri dostopu do nujnih storitev. Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov. 

izjava

Minister za zdravje Aleš Šabeder je predstavitev nujno potrebnega zakona o dolgotrajni oskrbi napovedal po vladnih počitnicah, vlada pa naj bi ga obravnavala do konca leta. A kot poudarja Bizjak, sam zakon ne bo zadoščal za rešitev nakopičenih težav. 

izjava

Ob 18. uri se bo na Parmovi cesti v Ljubljani odvil protest “Stanovanja za ljudi, ne za dobiček”, na katerem bodo udeleženci opozorili na stanovanjsko problematiko. Protest poteka v organizaciji iniciative “Kje bomo pa jutri spali?”, v imenu katere je bo več povedala sodelavka članica* inicative. 

izjava





*popravljeno





Fotografija: Leonardo Del Vecchio