V somalijski prestolnici Mogadišu je po več kot 20 letih zaprisegel prvi uradni parlament. S tem se je iztekel mandat šibki prehodni vladi, ki so jo kritizirali zaradi korupcije in neučinkovitosti pri zoperstavljanju skrajnim islamistom. Zasedanju parlamenta je prisostvovalo 275 poslancev, izbranih s strani 135 tradicionalnih starešin. Imena teh 200 poslancev so objavili že v petek, 75 imen pa zaradi sporov med različnimi klani ostaja neznanih. Po prvotnih načrtih naj bi se parlament prvič sestal v od državljanske vojne poškodovanem poslopju parlamenta, vendar so zaradi strahu pred napadi islamistične milice Šebab zasedali kar na letališču, kjer se nahaja oporišče vojaških enot Afriške Unije. Parlament mora sedaj ratificirati osnutek nove ustave in izbrati novega predsednika države. Med favoriti za to mesto se omenjajo dosedanji predsednik - zmerni islamist Šejk Šarif Šejk Ahmed, dosedanji premier Abdiveli Mohamed Ali ter predsednik parlamenta Šarif Hasan Šejk Adan. Poznavalci pa ta politični proces kritizirajo kot zaznamovanega s korupcijo, ustrahovanjem in nasiljem. Isti skorumpirani ljudje naj bi si na novo delili oblast in položaje v tej revni državi na afriškem rogu.

Verjetno tudi takšne okoliščine botrujejo razlogu, zakaj je letošnjega aprila v Evropo skušala prebegniti somalijska olimpijska tekačica Samia Yusuf Omar in se pri tem domnevno utopila med poskusom prečkanja mediteranskega morja med Libijo in Italijo. Samia je brez formalnega treninga nastopila v teku na 200 metrov na pekinških olimpijskih igrah leta 2008, kjer je z občutnim zaostankom končala na zadnjem mestu. Zato naj bi pred londonskimi olimpijskimi igrami v Evropi želela najti profesionalnega trenerja. Njeno smrt je za britanski BBC potrdil predsednik somalijskega olimpijskega komiteja, vendar ni želel razkriti, kako je do nje prišlo.

Iz sosednje Etiopije pa prihaja novica o smrti dolgoletnega premiera Melesa Zenawija. Novica ni presenetljiva, saj se je že dalj časa špekuliralo o njegovem zdravstvenem stanju, sploh po tem, ko se prejšnji mesec ni udeležil vrha Afriške unije v Adis Abebi. Zenawi je veljal za tesnega zaveznika zahoda v boju proti terorizmu oziroma islamskemu radikalizmu, med drugim je v Somalijo dvakrat poslal vojaške sile, kjer so pomagale zatirati uporniško milico Šebab. Slednja je novico o smrti Zenawija sprejela z navdušenjem in napovedala skorajšnji razpad Etiopije. Zenawijevega predčasnega odhoda s položaja pa se veselijo tudi zagovorniki demokracije, človekovih pravic in svobode govora, ki za razliko od gospodarstva pod njegovo vladavino niso ravno cvetele.

Ekvadorski predsednik Rafael Correa je včeraj dejal, da se je pripravljen pogajati z Veliko Britanijo in Švedsko glede ustanovitelja Wikileaksa - Juliana Assangea, ki mu je njegova država odobrila politični azil in sedaj biva v ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Po mnenju Corree je za krizo glede Assangea kriva nepopustljivost Londona in Stockholma - kot je pojasnil, ti dve državi nista nikoli izrecno poudarili, da ga ne bosta izročili Washingtonu, kjer mu zaradi afere Wikileaks grozi dolgoletna zaporna ali celo smrtna kazen. Ameriški State Department pa je medtem sporočil, da skuša Assange z lažmi o ZDA preusmeriti pozornost z obtožb o spolnih zlorabah.

Assangeu medtem podporo izkazuje tudi svetovni splet. Spletni kolektiv Anonymous je blokiral spletne strani več britanskih ministrstev, ki pa so medtem začele ponovno delovati. V bolj zanimivem razpletu pa so spletni podporniki Wikileaksa s pomočjo kriptografske valute Bitcoin zaobšli finančno blokado s strani Bank of America, VISE, MasterCarda in Western Uniona, ki že 627. dan onemogočajo finančne transakcije Wikileaksu. Kristinn Hrafnsson, predstavnica le-tega, je ob priložnosti povedala, da je finančna blokada primer privatizacije cenzure - saj jo izvajajo zasebna podjetja pod političnim pritiskom ameriške vlade.

Le dva tedna po pristanku raziskovalnega robota Radovednost na Marsu je ameriška vesoljska agencija NASA razodela načrte, da bo do leta 2016 na rdeči planet poslala novo pristajalno platformo. To bo statični robot InSight oziroma Vpogled, kot bi to prevedli v naš jezik. Njegova naloga bo zbiranje seizmoloških informacij, s pomočjo katerih bodo lahko natančneje določili meje med skalnimi formacijami tega planeta. Nasini raziskovalci upajo, da bodo s tem lahko ugotovili, ali ima Mars tekočo ali trdno sredico, in si tako ustvarili boljšo sliko o tem, zakaj Mars za razliko od Zemlje nima tektonskih plošč.

Maloprodajne cene naftnih derivatov so se opolnoči zvišale na rekordne vrednosti. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo tako treba odšteti dobrih pet centov več kot doslej. Med razlogi za dvig cen se navaja pogoje na svetovnem trgu nafte, med drugim napete razmere v Iranu in Siriji, zmanjšanje zalog nafte v ZDA in julijsko stavko naftnih delavcev na Norveškem. Država bi podražitev sicer lahko ublažila z znižanjem trošarin, vendar je to malo verjetno, glede na prazno državno blagajno zaradi dolžniške krize.

Kljub pritiskom globalne ekonomije se je v Sloveniji ponovno našel lokalni kamen spotike. Med Gospodarskim interesnim združenjem Kranjska klobasa in organizatorji 9. tradicionalnega strokovnega in ljubiteljskega ocenjevanja kranjske klobase je zavrelo zaradi različnih predstav o strokovnosti in namembnosti ocenjevanja. Gospodarsko združenje je bilo do letošnjega leta soorganizator omenjenega festivala, letos pa se je tej vlogi odpovedalo predvsem zaradi tega, ker že tradicionalno zmaguje klobasa istega proizvajalca. Svoje razloge nam je pojasnila Ana Ahčin, koordinatorica projekta Kranjska klobasa pri Gospodarskem interesnem združenju:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Študentska organizacija univerze v Ljubljani opozarja, da so študentje s stalnim bivališčem v Ljubljani zaradi novele zakona o prevozih v cestnem prometu diskriminirani v nasprotju s študenti, ki ne prihajajo iz prestolnice. Za slednje namreč velja vozovnica, ovrednotena s ceno 15 evrov, s katero lahko desetkrat na mesec potujejo med stalnim bivališčem in krajem študija. V to ceno pa je zajeta tudi mesečna vozovnica za ljubljanski potniški promet. Študent s stalnim prebivališčem v Ljubljani pa bo samo za mesečno vozovnico LPP plačal 20 evrov - torej pet evrov več. Več o tem nam je povedal minister za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, Andraž Počič:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.