Izraelski okupator se širokousti, da je kopenska vojska vstopila na področje begunskega taborišča Džabalija na severu Gaze in zavzela Hamasov poveljniški center, kjer so, kakor trdijo, našli orožje in zemljevide. Džabalija je bila pred začetkom genocidne ofenzive največje izmed osmih begunskih taborišč v Gazi, kjer je živelo več kot sto tisoč beguncev, po večini potomcev žrtev nakbe. Izraelski tanki in buldožerji so medtem z vzhoda napadli Khan Junis, največje mestu v južnem delu okupirane Gaze, ki ga je pred kopensko ofenzivo zbombardiralo izraelsko letalstvo. Izraelska vojska je sporočila še, da se je glavna cesta Salah Al Din, ki v mesto vodi s severne strani, spremenila v bojišče.



Izrael se ne vojskuje le proti civilistom in novinarjem, temveč tudi proti Svetovni zdravstveni organizaciji. Generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je sporočil, da so v organizaciji prejeli obvestilo izraelske vojske, naj v štiriindvajsetih urah izpraznijo svoja skladišča na jugu Gaze, saj po kopenski operaciji več ne bodo uporabna. Okupator trditve generalnega direktorja organizacije, ki sodi pod okrilje Združenih narodov, seveda zanika. 

Nigrska vojaška hunta, ki je julija odstavila predsednika Mohameda Bazouma, je prekinila sodelovanje z misijama Evropske unije na področju varnosti in obrambe. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da država ne bo več sodelovala z misijo Evropske unije za krepitev zmogljivosti, ki v Nigru deluje od leta 2012. V misiji sodeluje 120 vojakov evropskih vojska, denimo italijanskih, ki podpirajo notranje varnostne sile, oblast in nevladne akterje. Hkrati je Niger umaknil soglasje k namestitvi partnerske vojaške misije Evropske unije, ki se je začela februarja letos na zahtevo Bazoumove oblasti, da bi podprla državo v boju proti uporniškim islamističnim skupinam. 



Da bo jeza nekdanjih evropskih kolonizatorjev še večja, je poskrbela ruska delegacija pod vodstvom namestnika ruskega obrambnega ministra Junusbeka Jevkurova, ki se je sestala z vodjo nigrske hunte, generalom Abdourahamanom Tchianijem. Po navedbah oblasti v Nigru sta govorila o krepitvi vojaškega sodelovanja. Nigrska hunta je po udaru vojski nekdanje kolonialne gospodarice Francije ukazala, naj zapusti državo, zahod pa je sahelski državi prekinil na stotine milijonov evrov vredne programe pomoči. Ameriška vojska, ki ima letalsko bazo v Agadezu, v Nigru zaenkrat ostaja. 

Predsednik Gvineje Bissau Umaro Sissoco Embaló je razpustil parlament in nacionalno gardo obtožil poskusa izvedbe puča. Po poročanju francoske tiskovne agencije sta se prejšnji teden spopadli narodna garda, ki upošteva ukaze notranjega ministrstva, in predsedniška garda, ki je podrejena predsedniku države. Spopad se je začel z vdorom članov narodne garde v policijsko postajo v prestolnici Bissau, ko so gardisti med zaslišanjem o korupcijski aferi odvedli finančnega ministra Souleimana Seidija in finančnega sekretarja Antonia Monteira. Zasliševala ju je pravosodna policija.

Delavci in delavke v italijanskem javnem zdravstvu stavkajo proti predlogu državnega proračuna, ki ga je pripravila postfašistična vlada Giorgie Meloni. Po podatkih sindikatov, ki stavko organizirajo, stavka dobrega pol milijona ali okoli 85 odstotkov delavcev v javnem zdravstvu. Po njihovih izračunih to pomeni, da bo danes brez pregleda ostalo milijon in pol pacientov. Stavkajoči delavci in delavke nasprotujejo v proračunu napovedanemu znižanju pokojnin v javnem sektorju ter zahtevajo več osebja in ustrezna sredstva za podaljšanje kolektivne pogodbe za zdravnike. Stavka zdravstvenih delavk in delavcev sledi stavkam v javnem sektorju, ki se vrstijo mesec dni, odkar je vlada Giorgie Meloni predstavila predlog proračuna, ki zavoljo nižanja davkov predvideva zmanjševanje financiranja javnega sektorja. 

Novice na območju današnje Republike Slovenije: 

Podjetje Petrol je vložilo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti vladne uredbe, ki regulira cene naftnih derivatov. Največji slovenski naftni trgovec predlaga začasno zadržanje izvrševanja uredbe. S spremembo uredbe je vlada prejšnji teden znižala prodajno maržo bencina in dizla z dobrih devet centov na liter na dobrih šest centov. Nova uprava Petrola, ki je funkcije prevzela prejšnji mesec, se sklicuje na 3. in 8. člen Zakona o kontroli cen, ki pogojuje razmere, v katerih je državi dovoljeno posegati v oblikovanje cen podjetij. V Petrolu menijo, da znižanje marž predstavlja pritisk na njihovo poslovanje zaradi višjih stroškov in vpliva na znižanje razpoložljivih sredstev za investicije v zeleno tranzicijo. Regulacijo prodajne marže goriva, ki je veljala do sedanje uredbe, je vlada sprejela avgusta lani in jo je podaljševala, vendar se do zadnjega znižanja marž slovenski naftni mogotci niso javno pritoževali. Maks Tajnikar z ekonomske fakultete pojasni, da je regulacija marž edini način, da država prepreči monopolizacijo trga.

Izjava

Na zdravje! Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani je odstopila od mediacije z ljubljanskim kliničnim centrom in zagrozila, da bo v sredini decembra nehala izvajati storitve, ki jih klinični center naroča. UKC je po navedbah dekana Igorja Švaba fakulteti dolžan 43 milijonov evrov za izvedbo kliničnih storitev v zadnjih dveh letih. V odzivu UKC sporoča, da je v zadnjih treh letih fakulteti plačal več kot 46 milijonov evrov, cene storitev zadnjih dveh let pa na kliničnem centru še niso potrdili. Fakulteta po trditvah UKC ni razkrila podatkov, s katerimi bi lahko izračunali terjane stroške. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar sporoča, da cene storitev, ki jih izvaja fakulteta, potrjuje tudi ministrstvo za zdravje, vendar vloge za potrditev cen še ni prejelo. Pintar opozarja, da bi prekinitev storitev na fakulteti škodovala zdravju pacientk in pacientov, sodišče pa bi lahko izdalo tudi začasno odredbo, ki bi obvezala fakulteto, da nadaljuje sodelovanje z UKC. Da bi preprečili zaustavitev storitev, je vodstvo UKC pripravljeno do naslednje pomladi fakulteti izplačati še približno 13 milijonov evrov.

Ljubljanski knez Zoran Janković je obema kandidatoma na razpisu za direktorja Kina Šiška, ki sta prestala razpisno sito, predlagal in nikakor ne od njiju zahteval, naj kandidaturi umakneta. Tako glasbeni urednik in novinar na Valu 202 Žiga Klančar kot Mitja Bravhar, ki je trenutni vršilec dolžnosti direktorja Kina Šiška, sta svoji kandidaturi tudi umaknila. Kot trdi Klančar, si Janković za direktorja Kina Šiška želi trenutnega direktorja Slovenskega mladinskega gledališča Tiborja Miheliča Syeda. Klančar še dodaja, da so z županom družno prišli do dogovora, da bi bila postavitev Miheliča Syeda na čelo Kina Šiška boljša rešitev, in da naj bi bila tako on kot Bravhar v prihodnji ekipi Miheliča Syeda. V slogi je moč, dje.

OFF je pripravila vajenka Brina, poleg je sedel Virant.

Viri fotografije (modificirano): Kadija, Vlada Republike Slovenije, Kino Šiška