Realizacija vojaškega posega administracije Baracka Obame v Siriji proti Bašarju al Asadu je korak bliže. Senatni odbor za mednarodne odnose je namreč z desetimi glasovi za, sedmimi proti in enim zadržanim izglasoval predlog resolucije, ki dovoljuje akcijo v trajanju 60 dni z možnostjo podaljšanja za dodaten mesec in ki prepoveduje vpletanje vojakov na tleh Sirije. Po vztrajanju republikanca Johna McCaina vključuje tudi zahtevo po zmanjšanju vojaških zmogljivosti Asadovega režima. Prihodnji teden se obeta še glasovanje v senatu, kjer je menda že zagotovljena večina. Bolj nejasna je situacija v predstavniškem domu kongresa, kjer imajo večino republikanci. Eni pravijo, da ne vidijo interesa ZDA, drugi se bojijo nove vojne. Morda pa kongresnike vseeno prepričajo besede Obame, katerega administracija je iz Evrope sporočila, navajamo: „Pozdravljamo hitro ukrepanje senata, ki je preseglo strankarske delitve v imenu skupne nacionalne varnosti.“

Enajstega septembra 1973 je prišel v Čilu z državnim udarom na oblast Augusto Pinochet. V napadu na vladno palačo je takrat padel demokratično izvoljen socialistični predsednik Salvador Allende in začela so se trda leta diktature, ki so trajala vse do 1990. V vseh teh letih je bilo ubitih najmanj 3200 nasprotnikov režima, mučenih pa več kot 38.000 ljudi. Takratno sodstvo, podrejeno Pinochetu, je zavrnilo okoli 5000 primerov, v katerih so ljudje prosili za pomoč pri iskanju svojcev. Po skoraj štiridesetih letih se je sodna veja oblasti javno opravičila za svoje ravnanje. V izjavi so med drugim zapisali, citiramo: „Treba je jasno in v celoti priznati, da takratni sodni sistem in še posebej vrhovno sodišče nista opravila svoje vloge zaščite temeljnih človekovih pravic in tistih, ki so bili žrtve zlorab s strani države,“ konec navedka. Nikoli ni prepozno.

Vatikan se sooča z novim primerom spolnih zlorab otrok, tokrat s strani visokega diplomatskega predstavnika v Dominikanski republiki. Potem ko so tamkajšnji mediji poročali, da je nuncij, 69-letni Poljak Josef Wiesolowski, v starem delu Santa Dominga plačeval za spolne odnose z dečki, se je Vatikan odločil za njegov odpoklic. Poljak je v Dominikanski republiki služboval več kot pet let, pred tem pa je bil tudi nuncij v Boliviji, kamor ga je inštaliral pokojni papež in rojak Karol Wojtyla sleš Janez Pavel II.

Da se zgodovina ni končala pred 1600 leti ali več, poskuša konservativnim klerikom dopovedati tudi nedavno izvoljeni predsednik Irana Hasan Rohani. Na srečanju skupščine ekspertov, sestavljeni iz neposredno izvoljenih visokih klerikov, je v transcendenco zagledane like pozval k spremembi ozkega pogleda na družbo v svetu, ki zaradi svetovnega spleta in satelitske televizije postaja vse bolj povezan. To naj bi po njegovem zahtevala tudi absolutna večina volivcev, saj so podprli njegovo nasprotovanje ekstremizmu, nasilju, izkoriščanju religije in sloganom, katerih ceno plačajo ljudje. V ta kontekst očitno spada tudi njegovo včerajšnje voščilo Judom ob njihovem novem letu. V nasprotju s svojim predhodnikom Mahmudom Ahmedinedžadom, ki je kot po pravilu običajno gromoglasno pozival k izbrisu Izraela z obličja Zemlje, je Rohani z izbranimi besedami čivknil vse dobro: "Ravno ko sonce zahaja tu v Teheranu, želim vsem Judom, še posebej iranskim Judom, blagoslovljen roš hašana."

Vrnimo se k iranski skupščini ekspertov. Glede kritik klerikov na račun svojega liberalnejšega pristopa do svobode govora in medijev, jim je Rohani odgovoril, da imajo ljudje pač vprašanja in dvome, zato bi morali imeti tudi pravico do svobodnega izražanja. Opozoril je še na sankcije mednarodne skupnosti zaradi iranskega jedrskega programa, kar je zmanjšalo izvoz nafte na milijon sodčkov na dan. To je po njegovem močno prizadelo gospodarstvo in obremenilo narod.

V Bukarešti že četrti dan potekajo protesti proti vse bliže uresničenim nameram vlade, da dovoli gradnjo odprtega rudnika zlata v malem mestu Rosia Montana v Transilvaniji. Predvsem je za ljudi problematična verjetna uporaba cianida v procesu pridobivanja zlata. Protesti so se sicer začeli, potem ko je vlada osnutek zakona uvrstila med prioritete v okviru nacionalnega interesa. Osnutek mora sicer potrditi še parlament. Govorili smo z novinarjem Paulom Cristianom Radujem, ki je raziskoval tajne dogovore med kanadsko korporacijo Rosia Montana Gold Corporation, ki bi upravljala rudnik in vlado. Afera je bila tudi ena od iskric, ki je spodbudila demonstracije.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Srbski politični vrh se je očitno sprijaznil z realnostjo v odnosih s Kosovom. Premier Ivica Dačić je napovedal, da bo vlada kosovske Srbe pozvala k čim množičnejši udeležbi na lokalnih volitvah v tej nekdanji srbski pokrajini, ker naj bi bilo to državnega in nacionalnega pomena. Kosovski volilni komisiji je bila včeraj tako med 90-imi listami predana tudi enotna srbska volilna lista, Državljanska pobuda Srbije, ki jo podpira srbska vlada. Poleg 18-ih srbskih list so bile vložene še tri črnogorske, medtem ko so albanske stranke prijavile kandidate za župane tudi v občinah na severu Kosova ter kandidate za občinske svetnike v občinah z večinskim srbskim prebivalstvom južno od reke Ibar. Lokalne volitve, ki bodo 3. novembra, so sicer del sporazuma o urejanju odnosov, ki sta ga aprila v Bruslju dosegla Beograd in Priština.

Popoldne ob sedemnajstih se bo na Trgu republike začel protest proti vladi in koruptivnemu kadrovanju ter razprodaji državnega premoženja. Do 17.30 bo potekalo zbiranje, nato pa naj bi protestniki krenili po mestnih ulicah. V gibanju Vseslovenska ljudska vstaja poudarjajo, da razlog za proteste ni zgolj zadnje politično kadrovanje v Luki Koper, to naj bi bilo samo simptom trenutnih družbenih razmer, v katerih »imamo opravka s politično-tajkunskimi-bančnimi bandami, ki se med seboj trgajo za tisto malo plena, kar ga je še ostalo v Sloveniji," ampak bo šlo za shod proti kriminalnemu kadrovanju v državnih podjetjih in za protivladni shod. Spomnili so, da že od decembra lani zahtevajo odstop sedanjih politikov. Več o razlogih za današnji protest, navedenih s strani gibanji in iniciativ, ki so pozvali k protestu, ste lahko izvedeli v torkovem Offsajd-u.

Na tokratnem protestu pa bo umanjkala organizirana udeležba antikapitalističnega bloka. Po osebnem mnenju njihovega člana se namreč ne pustijo instrumentalizirati znotraj neke druge vrste političnega udejstvovanja, kot smo mu bili priča pozimi in spomladi. Njihova glavna zaveza ostaja boj za odpiranje javnega prostora, ne pa neko civilno–družbeno komolčenje, polno kontradikcij. V svojem imenu nam je pomisleke izrazil tudi Kuki, dejaven član antikapitalističenga bloka.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije, Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije so na tiskovni konferenci opozorili na enostransko prekinitev kolektivnih pogodb v omenjenih dveh dejavnostih. Zadeva sicer ni protipravna, saj sedanje pogodbe omogočajo takšno potezo, je pa zelo problematična. Več nam pove sekretar sindikata gradbincev, Oskar Komac.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Namesto popolne prekinitve kolektivne pogodbe bi lahko šli delodajalci v pogajanja glede sprememb in dopolnitev pogodb. Kakšni so bili torej argumenti delodajalcev?

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Pred dobro uro se je v Slovenskem etnografskem muzeju začela predstavitev projekta AKTIV, sicer razširjena različica že lani začetega projekta. Govori vodja projekta Katja Sudec.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje