O Ukrajini je toliko govora, da vsak razumen človek dobi vtis, da so zadnji, ki bodo imeli kaj besede o prihodnosti te države, prav ukrajinski državljani. Primer - že prejšnji teden so v menjalnicah po obširni Rusiji opazili občutno povečanje menjave rubljev v ukrajinsko valuto grivna. Nekateri ukrajinski novinarji so takoj opozorili, da to ne pomeni nič drugega kot najavo prihoda novih "Tituškov“ - se pravi nasilnih plačancev. O prisotnosti številnih tujih tajnih služb, tako ameriških kot ruskih, sploh ne dvomimo. Medtem so se tudi prek uradnih poti ponovno oglasili iz ameriškega State Departmenta. Pomoč za gospodarsko celjenje ekonomsko razsute Ukrajine bodo ponudili v primeru oblikovanja tehnične vlade, seveda pod okriljem Mednarodnega denarnega sklada. Uradni Kijev se sicer že v preteklosti ni želel podrediti zelo strogim pogojem te neoliberalne finančne organizacije. Moskva je na drugi strani Ukrajini, ki je že tako zelo odvisna od Rusije, dala jasno in glasno vedeti, da bo njena nadaljnja finančna pomoč odvisna od prihodnje vlade, in jo spomnila, da ji dolguje 3,3 milijarde dolarjev za dobavo energije lani in letos. Medtem vrhovna rada oziroma ukrajinski parlament v Kijevu razpravlja o zahtevah opozicije, ki so brezpogojna amnestija za zaprte protestnike – druga stran zahteva, da protestniki zapustijo zasedena vladna poslopja – in razpis predčasnih volitev. Tisoče protestnikov še vedno zaseda vladna poslopja in glavni trg v Kijevu. Med njimi tudi taki, ki ne vzbujajo zaupanja. V živo v etru Radia Študent pa sledi krajši pogovor z ukrajinskim pisateljem in pesnikom Andrijo Hevko, ki že kar nekaj časa živi in deluje v Sloveniji.

Pogovoru lahko prisluhnete v posnetku oddaje.  

Iluzorno je bilo pričakovati, da bo zaradi neustavnega prisluškovanja in vseobsegajočega nadzorovanja katera koli vlada kazensko preganjala ameriško tajno obveščevalno službo NSA, kakor tudi ni bilo presenečenje, da se nobena evropska država ni odločila za bolj oster nastop zoper te kršitve človekovih temeljnih pravic, ko pa so številne evropske vlade pri tem tudi same sodelovale. Zato pa so se za to odločili v več nemških skupinah za državljanske pravice, med njimi tudi največje evropsko združenje hekerjev Chaos Computer Club s sedežem v Berlinu. Vložili so kazensko ovadbo proti vladi Angele Merkel za servilnost ameriški vladi in sodelovanje s tajno službo NSA. Podobne ovadbe se kmalu obetajo še v Franciji in Belgiji.

V Franciji je z začetkom sojenja hutujskemu vojaškemu poveljniku Pascalu Simbikangawi stekel zgodovinski, prvi sodni proces proti domnevno vpletenim v ruandski genocid leta 1994. Simbikangawo, ki so ga francoske oblasti aretirale leta 2008 na francoskem otoku Mayotte v Indijskem oceanu, obtožnica bremeni organiziranja in pomoči v pobojih v genocidu, v katerem je bilo ubitih 8.000 ljudi, večinoma pripadnikov etnične skupine Tutsiji. Obtoženi vojaški poveljnik naj bi hutujskim borcem pomagal predvsem z dobavo orožja, navodili in spodbujanem k pokolu. Sojenje sicer poteka na podlagi zakonodaje iz let 1996 in 2010, ki francoskim sodiščem omogoča sojenje v primerih genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v Ruandi in drugih državah. Če bo Simbikangawa, ki vse obtožbe zanika, spoznan za krivega, mu grozi dosmrtna zaporna kazen.

Za Francijo je začetek sojenja vpletenim v ruandski genocid toliko pomembnejše, saj se je Pariz v preteklosti opravičeno soočal z očitki, da je Francija v času genocida zatajila pri posredovanju v Ruandi, premalo pa naj bi storila tudi kasneje pri preganjanju odgovornih za zločin. Ruanda francoske oblasti celo obtožuje usposabljanja hutujskih milic, zaradi katerih so bili odnosi med Parizom in Kigalijem nekaj časa zamrznjeni.

Afriška unija je zagrozila, da bo v primeru, če na načrtovan aprilski trgovinski in investicijski vrh z Evropsko unijo ne bodo povabili zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja, tudi preostali člani ne bodo prišli. Za Mugabeja trenutno velja prepoved popotovanja znotraj Evropske unije, a je bil nedavno izvoljen za podpredsednika izvršnega sveta Afriške unije.

Srbija je v skladu z napovedmi razpisala mednarodni tiralici za vojnim in policijskim poveljnikom bošnjaške vojske v Srebrenici, Naserjem Orićem, in vojaškim poveljnikom Hakijo Mehojlićem. Srbske oblasti vojna poveljnika obrambe bošnjaške enklave Srebrenica med vojno v Bosni in Hercegovini do njenega padca v srbske roke leta 1995 bremenijo vojnih zločinov leta 1992 nad Srbi v okolici Srebrenice, zaradi česar je bil Orić že procesoiran tudi pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavijo. To ga je, čeprav je ugotovilo, da so bili na območju brez dvoma zagrešeni zločini nad Srbi, oprostilo vseh obtožb, saj mu niso mogli dokazati osebne odgovornosti. Beograd je o razpisu tiralic obvestil tudi Interpol, ki mora presoditi, ali bosta le-ti dobili status »rdečih tiralic«, s čimer k izročitvi obvezujejo vse članice Interpola. Tako Orić kot Mehojlić naj bi se še vedno nahajala v Bosni in Hercegovini.

Ministrstvo za zdravje je zavrglo vlogo za veritifikacijo enote Lekarne Ljubljana v Postojni, kar je sicer predpogoj za odprtje lekarne. Ministrstvo je v obrazložitvi zavzelo stališče, da če na območju občine že obstaja javni zavod za opravljanje lekarniške dejavnosti, potem drugi javni zavod ne sme posegati v to občino. Občina lahko, če še nima lekarne, ustanovi svoj lekarniški zavod, postane soustanovitelj že obstoječega ali pa podeli koncesiji. Ob tem so dodali, da lahko javni lekarniški zavod v drugi občini organizira podružnično lekarno, a le izjemoma, če v tistem kraju ni lekarne. Takoj, ko podružnica izpolnjuje pogoje za lekarno, mora občina ustanoviti svoj zavod, ali obstoječi lekarni podeliti koncesijo. Lekarna Ljubljana je sicer v Postojni, kjer sicer že deluje javna lekarna, odprla svojo poslovalnico decembra, zaradi česar je pred tem, novembra, večinoma lekarn po Sloveniji za uro protestno zaprla vrata. Direktor Lekarne Ljubljana Marjan Sedej je nad odločitvijo ministrstva izrazil razočaranje, saj naj bi bilo v nasprotju z zakonodajo. Napovedal je pritožbo in tožbene zahtevke, vključno z zahtevo po povrnitvi škode, ki je z odločitvijo nastala. Za mnenje smo vprašali predsednika Lekarniške zbornice Slovenije, Mirana Goluba.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Je potrebno še kaj spremeniti na področju lekarniške dejavnosti?

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.