Italijanski parlament je potrdil premestitve vojakov iz Bližnjega vzhoda in srednje Azije v severno Afriko. 200 vojakov bo Italija umaknila iz Iraka, prisotnost v Afganistanu pa se bo prepolovila na 750. Čete bodo deloma prerazporejene po severni Afriki in Sahelu. Nekaj manj kot 500 italijanskih vojakov se bo pridružilo francoskim na misiji v Nigru, kjer bodo zadolženi za urjenje lokalnih sil z namenom omejevanja migracij. Dodatne napotitve je parlament predvidel še v Libijo in Tunizijo. Zakon je poleg vladnih strank podprla tudi opozicijska Forza Italija pod vodstvom nekdanjega premierja Silvia Berlusconija, nasprotovala pa mu je stranka Gibanje petih zvezd.

Britanska premierka Theresa May in njen francoski kolega Emmanuel Macron sta podpisala dogovor o skupni migracijski politiki, ki bi dopolnil mejni dogovor iz leta 2003. Tako imenovani Le Touquetov sporazum določa delovanje francoske in britanske obmejne policije na obeh straneh rokavskega preliva, s povečanim številom migrantov v francoskem Calaisu pa je bil ta dogovor predmet številnih političnih preračunavanj in obljub. Z posodobljenim dogovorom naj bi se britanska vlada zavezala k pospešitvi azilnih postopkov za čakajoče migrante v Calaisu, predvsem za mladoletne prosilce in tiste, ki čakajo na združitev z družinami na Otoku. Prav tako naj bi Britanci priskrbeli dodatnih 50 milijonov evrov za varovanje severne francoske meje in tunela pod Rokavskim prelivom. Naj omenimo, da so Britanci od leta 2015 za namene militarizacije in prisilnega zadrževanja migrantov v Franciji že namenili več kot 130 milijonov evrov.

Spodnji dom češkega parlamenta je s podporo vseh devetih parlamentarnih strank zahteval, naj vlada blokira mehanizem prerazporeditve migrantov, vsebovan v predlogu reforme Dublinske uredbe. Od vlade prav tako zahtevajo, da se odločitve o azilni politiki v Evropski uniji sprejemajo s konsenzom, in ne s preglasovanjem. Parlament pa je pozdravil tista določila reforme, ki omogočajo hitrejšo deportacijo migrantov. Dublinska uredba, katere reforma je v fazi dogovarjanja med Evropskim parlamentom in svetom, namreč želi države na južnih mejah Evropske unije razbremeniti dotoka migrantov z uvedbo prerazporeditvenega mehanizma. Ta predvideva, da bi bila vsaka država članica odgovorna za enakomeren delež migrantov glede na svoj bruto domači proizvod, v nasprotnem primeru pa ne bi bila upravičena do določenih evropskih sredstev. Vladi Andreja Babiša je sicer parlament v torek izglasoval nezaupnico, zato je Babiš že napovedal odstop, hkrati pa je predsednik Miloš Zeman napovedal, da bo mandat za sestavo nove vlade zopet podelil njemu.

Madžarska vlada je predstavila predloge za nadaljnje omejevanje iz tujine financiranih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju migracij. Sledeč predlogom bi morale tovrstne organizacije plačati 25 odstotni davek na prihodke iz tujine. Tistim članom organizacij, za katere bi vlada odločila, da pomagajo pri domnevno nelegalnih prehodih meje, bi zakon omejil pravico gibanja v 8-kilometrskem obmejnem pasu. Tuje državljane, ki delujejo pod okriljem tovrstnih organizacij, pa bi država lahko izgnala. Zakonski predlog je del kampanje, domnevno usmerjene proti madžarsko-ameriškemu milijarderju Georgu Sorosu. Madžarska je lani za nevladnike, ki prejemajo denar iz tujine, uvedla tudi obvezno registracijo.

Proti tujim silam se bori tudi oblast Ekvatorialne Gvineje. Tamkajšnji predsednik Teodoro Obiang Nguema je za domnevni decembrski poskus državnega udara obtožil francoske državljane. Ob tem pa je poudaril, da načrtovanja puča po njegovem mnenju ni vodila francoska vlada. Decembra so oblasti aretirale 40 oboroženih državljanov Čada, Sudana in Srednjeafriške republike in jih obtožile poskusa državnega udara. Obiang je bil sicer tarča neuspešnega poskusa puča že leta 2004. Takrat so akcijo operativno vodili nekdanji južnoafriški apartheidski specialci, v ozadju pa je niti vlekel Mark Thatcher, sin nekdanje britanske premierke.

Ciprske oblasti so izdale nalog za aretacijo žvižgačice Marie Efimove, ruske državljanke, ki jo obtožujejo, da je ukradla denar firmi, pri kateri je delala pred štirimi leti. Efimova je sicer avgusta lani zapustila Malto in se sedaj skriva, potem ko je novinarki Daphne Caruani Galizii sporočila, da ima žena malteškega premierja Josepha Muscata skrivni račun pri banki Pilatus, na katerega prejema umazani denar iz Azerbajdžana. Efimovo preganjajo tudi malteške oblasti na podlagi obtožb o ponarejanju stroškov banke Pilatus, kjer je bila prav tako zaposlena, pregonu pa se je lani pozimi pridružila še Rusija. Kot je ugotovila nedavno umorjena novinarka Caruana Galizia, sta prav banko Pilatus uporabila dva člana malteške vlade za prejemanje podkupnin ruskih prosilcev za pridobitev malteških potnih listov.

Rusija je naredila nov korak pri vzpostavljanju od zahoda neodvisnega medmrežja. Ruski predsednik Vladimir Putin je vladi naložil, naj do avgusta z državami skupine BRICS izpogaja postavitev neodvisnih korenskih strežnikov za domenski sistem. Ta centraliziran sistem predstavlja hrbtenico današnjega interneta, skrbi pa za to, da se internetni naslovi iz številk, na primer 194.249.242.34, prepišejo v ljudem prijazne oblike -  www.radiostudent.si. Nad tem trenutno bdi organizacija ICANN, ki je septembra lani sicer postala neodvisna od ameriškega trgovinskega ministrstva. Oblasti v Rusiji so prepričane, da so Združene države Amerike ohranile močan vpliv nad domenskim sistemom. Teoretično bi lahko preko tega z interneta odrezali celotno državo, saj so v korenskih strežnikih naslovi za najvišje nivoje domen, med njimi tudi državne domene: .si, .ru, .co.uk in tako naprej. Možnosti za to so sicer praktično nične, a Rusiji očitno ni do tveganja. Še en razlog za vzpostavljanje svojega domenskega sistema za ruske oblasti predstavljata izpada interneta v Siriji in Severni Koreji, za katerim po ruskih sumih stojijo Združene države Amerike.

Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je vložil veto na zakon, ki albanskemu jeziku podeljuje status uradnega jezika po celotni državi. Predsednik je odločitev utemeljil z mnenjem, da zakon ni ustaven. Zakon je makedonsko sobranje sprejelo prejšnji teden, opozicijska stranka VMRO-DPMNE pa je glasovanje bojkotirala. Razširitev statusa uradnega jezika za albanščino je sicer del koalicijske pogodbe med vladajočo socialdemokratsko stranko in koalicijskimi albanskimi strankami. Parlament sicer lahko predsedniški veto preglasuje s ponovnim glasovanjem.