Informativni OFF program začenjamo v Nikaragvi. Tamkajšnja vlada se je negativno odzvala na odločitev ameriških zakonodajalcev, da tej državi blokira dostop do mednarodnih posojil, v kolikor ne sprejme ukrepov za transparentnejši potek novembrskih predsedniških volitev. Gre namreč za zakon, ki ga je pred dvema dnevoma potrdil predstavniški dom, ena od njegovih glavnih podpornic pa je republikanska kongresnica kubanskega porekla Ileana Ros-Lehtinen, ki si je zgradila politično kariero na sovražnem odnosu do levičarskih vlad Latinske in Srednje Amerike. Predsedniške volitve v Nikaragvi se imajo skupaj s parlamentarnimi zgoditi 6. novembra, sedanji predsednik Daniel Ortega, ki vodi vodilno Sandinistično stranko narodne osvoboditve, pa na njih pričakuje svojo izvolitev v tretji mandat.

Ena od ameriških zahtev je tudi prisostvovanje mednarodnih opazovalcev na volitvah, katerim je Ortega dobrodošlico že pred časom odklonil. Prav tako pa mednarodno pozornost vzbuja okrnjena vloga opozicije. Kandidata Neodvisne osvobodilne stranke Eduarda Montealegre je namreč vrhovno sodišče junija iz predsedniške tekme diskvalificiralo, na njegovo mesto pa določilo Pedra Reyesa Vallejosa. Tudi ta je kot kandidat za predsednika odstopil, saj ni dobil zadostnih sponzorskih sredstev, očitajo mu namreč povezave z oblastnim režimom. Poleg tega pa ameriška intervencija prihaja tudi v času, ko se ruska prisotnost v državi ponovno krepi. Pretekli mesec je vlada Nikaragve od Rusije kupila 50 tankovskih enot T-72, ruska vojska pa si je v državi izpogajala tudi dostop do zračnega prostora in uporabo pristanišč.

Na Poljsko. Spodnji dom je včeraj razpravljal o dveh predlogih za novo zakonsko uredbo splava. Njegova konzervativnejša različica bi uvedla popolno prepoved, medtem ko bi liberalnješa splav dovolila do 12. tedna nosečnosti, kot to velja v večini ostalih držav Evropske unije. Čeprav je bilo pričakovano, da bosta šla oba predloga v nadaljnjo razpravo po odborih, so zakonodajalci liberalno verzijo zavrnili, popolno prepoved pa poslali v nadaljnjo proceduro. Več pojasni Krystyna Kacpura, direktorica Federacije za ženske in družinsko načrtovanje.

Izjava.

Nadaljujemo v Evropi. Generalna pravobranilka Sodišča Evropske unije  Eleanor Sharpston je oddala priporočilo sodnikom za zavrnitev pritožbe Evropskega sveta glede odločitve, da se organizaciji Tamilski tigri in Hamas odstrani iz seznama terorističnih organizacij. Nižje sodišče je namreč odstranitev izglasovalo že leta 2014. Glede pritožbe držav morajo sicer sodniki še odločiti, vendar ti običajno sledijo prejetim priporočilom pravobranilca.

Svetovna trgovinska organizacija je odločila, da so bile subvencije Evropske unije podjetju Airbus nezakonite. Po besedah ameriškega predstavnika pri trgovinski organizaciji naj bi subvencije v skupni višini 22 milijard ameriških dolarjev omogočile pridobitev poslov Airbusu v več državah in so zato pomenile nezakonito konkurenčno prednost pred ameriškim Boeingom. Takšna odločitev naj bi ameriškim predstavnikom odprla pot za zahtevo povračila v vrednosti 10 milijard dolarjev s strani Evropske unije. Ali bo do izplačila dejansko prišlo, ostaja odprto, saj ameriška stran z evropsko pričakuje pogajanje. Evropska komisija je sodbo z zadržkom sprejela in opozorila, da proti Boeingu prav tako potekata še dva postopka.

Spletni gigant Yahoo je priznal, da so bili od konca leta 2014 iz njegovih informacijskih baz ukradeni osebni podatki vsaj 500 milijonov uporabnikov, vendar pa med njimi naj ne bi bilo podatkov o bančnih računih in kreditnih karticah. V podjetju so prav tako zatrdili, da naj bi bili hekerji podprti s strani tuje države, kar pa preiskuje tudi zvezni preiskovalni urad FBI.

Pred nedeljskim referendumom v entiteti Bosne in Hercegovine Republiki srbski glede praznovanja Narodnega dne se je njen predsednik Milorad Dodik v Moskvi srečal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Da je Rusija podprla sporni referendum, smo že poročali, kaj pa takšno ljudsko glasovanje pomeni za razdeljeno državo in regijo, prisluhnite v Kultivatorju ob peti uri na valovih Radia Študent.

Ministrstvo za javno upravo je začelo s pilotnim projektom analize velikih podatkov z ameriško korporacijo EMC2, ki se sicer prednostno ukvarja s prodajo računalniške opreme za shranjevanje podatkov. Namen projekta predstavi direktor direktorata za informatiko Jurij Bertok.

Izjava.

Zbiranje podatkov naj bi zajelo vso komunikacijo med uslužbenci, vendar pa po trditvah ministrstva varnost podatkov naj ne bi bila ogrožena zaradi njihove anonimizacije in dejstva, da bodo predstavniki korporacije delali na opremi ministrstva. Trenutno je projekt še v prvi fazi in bi se lahko razširil na celotno državno upravo. Izvajanje prve faze podjetje EMC2 ne računa in je rezulat premierjevega obiska čez lužo septembra lani.

Izjava.

Ali so podatki res varni pred zlorabo, kot zatrjuje ministrstvo, bomo še videli, je pa jasno, da vlada premierja Mira Cerarja nadaljuje zbliževanje s ameriškimi korporacijami. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je namerč podpisal pismo o nameri s podjetjem Uber na obisku v San Franciscu, podobno kot je to lani storil Cerar s podjetjem EMC2.

Državni zbor se je na današnji seji seznanil s prenehanjem mandata poslancev Lilijane Kozlovič in Tilna Božiča. Prva je postala generalna sekretarka vlade, drugi pa bo zasedel mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za finance. Božič je eden izmed dveh poslancev Stranke modernega centra, ki sta zaradi nasprotovanja vladnemu postopanju v Luki Koper spomladi zamrznila svoje članstvo. Da bi bila ponudba mesta državnega sekretarja kakorkoli povezana z njegovim nasprotovanjem vladnemu postopanju na obali, je Božič že zanikal. Nova finančna ministrica Mateja Vraničar Erman si v svoji ekipi želi tudi Metoda Dragonjo, ki je z mesta državnega sekretarja na Ministrstvu za finance odstopil pred dvema mesecema.