Predsednik venezuelskega parlamenta Juan Guaido se je pred več tisoč protivladnimi protestniki v Caracasu razglasil za začasnega predsednika države. Organizacija ameriških držav in več držav na čelu z ZDA ga je priznala, Mehika pa je podprla predsednika Nicolasa Madura. Njemu v bran se je postavila tudi venezuelska vojska. Guaido se je za začasnega predsednika razglasil med protesti proti predsedniku Maduru, na katerih se je po vsej državi zbralo več sto tisoč ljudi. Maduro je 10. januarja podal zaprisego za drugi predsedniški mandat, pet dni zatem pa je venezuelski parlament, kjer ima večino opozicija, sprejel deklaracijo, v kateri je nov mandat predsednika Madura razglasil za nezakonitega. Potem ko je predsednik ZDA Donald Trump kot predsednika priznal Guaida, je Maduro sporočil, da je Venezuela prekinila diplomatske odnose z ZDA, in dal ameriškim diplomatom 72 ur časa, da zapustijo državo.

Latvijski parlament je izglasoval zaupnico desnosredinski vladi. Sestavlja jo pet od sedmih strank, ki so na oktobrskih volitvah prišle v parlament. Vlado bo vodil Krisjanis Karinski, nekdanji gospodarski minister, od leta 2009 pa je poslanec v evropskem parlamentu. Latvija je dobila vlado po treh mesecih politične blokade, za zaupnico je glasovalo 61 poslancev, proti pa 39. Novo konservativno vlado poleg vladajoče desnosredinske stranke Nova enotnost podpirajo še Nova konservativna stranka, Nacionalno zavezništvo, Novo liberalno zavezništvo Razvoj ter del poslancev populistične KPV LV. Nova enotnost je z osmimi poslanci najmanjša stranka v parlamentu. Na oktobrskih parlamentarnih volitvah je slavila proruska stranka Harmonija, ki pa ni uspela sestaviti koalicije.

Francosko protestno gibanje rumenih jopičev je napovedalo, da bo na evropskih volitvah maja letos nastopilo s svojo listo kandidatov. Predstavili so deset kandidatov z liste, do sredine februarja pa jih bodo izbrali še 69. Po eni od javnomnenjskih anket bi jih na evropskih volitvah podprlo trinajst odstotkov francoskih volilcev. S tem bi se gibanje uvrstilo na tretje mesto za Macronovo stranko Naprej republika, ki bi prejela 22,5 odstotka glasov in skrajno desno stranko Nacionalni zbor, ki jo vodi Marine Le Pen, za katero bi glasovalo 17, 5 odstotka volivcev. Protestniško gibanje rumenih jopičev se je oblikovalo novembra lani zaradi načrtov francoskega predsednika Emmanuela Macrona za zvišanje davka na gorivo kot enega od ukrepov zoper globalno segrevanje ozračja, protesti pa so kasneje prerasli v splošno nasprotovanje politiki vlade.

Nemčija je napovedala, da februarja ne bo nadomestila svoje ladje, ki sodeluje v pomorski operaciji EU Sophia proti tihotapcem migrantov v Sredozemlju. Za to se je odločila zaradi zaostritve italijanske priseljenske politike, v okviru katere Italija noče več sprejemati migrantov v svoja pristanišča. Nemško fregato Augsburg bi morala zamenjati oskrbovalna ladja Berlin, a bodo to zdaj raje poslali na vojaške vaje v Severno morje. Več o umiku nemške ladje in zaprtju migrantskega taborišča Castelnuovo di porto v Italiji v OFFsajdu ob petih.

Glavna politična stranka Bošnjakov v Bosni in Hercegovini, Stranka demokratske akcije, krajše SDA, je napovedala, da bo od ustavnega sodišča zahtevala presojo ustavnosti imena srbske entitete Republika srbska, v kateri so Srbi večinski narod. SDA je v sporočilu za javnost pojasnila, da je dolgoletna praksa oblasti v Republiki srbski pokazala, da so dosedanje ime te srbske entitete intenzivno in učinkovito uporabljali z namenom diskriminacije in izključitve drugih dveh konstitutivnih narodov, Bošnjakov in Hrvatov. Republika srbska je bila ustanovljena leta 1992 kot Republika srbskega naroda Bosne in Hercegovine z odločbo Skupščine srbskega naroda v Bosni in Hercegovini. Sledeč splošnim okvirom Daytonskega sporazuma iz leta 1995 je postala mednarodno priznan pravni subjekt znotraj Bosne in Hercegovine. Zavzema približno 49 odstotkov površine države, povečini njen severni in vzhodni del. V SDA menijo, da je povezovanje katerega koli imena v večetnični BiH s samo enim narodom po načelu etnične privilegiranosti v nasprotju z ustavo BiH in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Malezijske kraljeve družine so za novega malezijskega kralja izbrale sultana Tengkuja Abdulaha. Malezija je novega kralja dobila dva tedna po tem, ko je zaradi poroke z rusko manekenko odstopil dosedanji kralj Mohamed V. Sultan Abdulah je bil izbran za 16. kralja za obdobje petih let od 31. januarja 2019 dalje. Novi kralj prihaja iz kraljeve družine iz zvezne države Pahang na vzhodu Malezije, ki je bila tokrat na vrsti za prevzem kraljevega položaja. Malezija je ustavna monarhija z edinstveno politično ureditvijo, v skladu s katero krono vsakih pet let prevzame drug vodja ene izmed devetih malezijskih zveznih držav. Ta sistem velja od leta 1957, ko je malezijska federacija razglasila neodvisnost od britanskega imperija. Abdulah velja za športnega navdušenca, predvsem pola, poleg tega je aktualni predsednik azijske hokejske zveze in član izvršnega odbora mednarodne nogometne zveze FIFA.

Ukrajinsko sodišče je bivšega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča spoznalo za krivega veleizdaje. Sodniki so ga spoznali za krivega, ker naj bi Rusiji pomagal pri izvedbi vojaškega napada na Ukrajino. Glede na razsodbo je Janukovič po odhodu z oblasti omogočil rusko priključitev polotoka Krim. Janukovič velja za proruskega politika, leta 2010 pa je  bil izvoljen na predsedniških volitvah. Z oblasti so ga vrgli tako imenovani majdanski protesti v Ukrajini februarja 2014, po katerih je prebegnil v Rusijo. V sodbi je sodeloval s pomočjo videoklica. Gre za prvi sodni proces proti kakšnemu bivšemu predsedniku v Ukrajini.

Na Škotskem so aretirali nekdanjega predsednika vlade Alexa Salmonda. Salmonda, do leta 2014 predsednika škotske vlade, bodo privedli na grofijsko sodišče v Edinburghu. Škotska policija je Salmonda začela preiskovati na podlagi zaupne preiskave, ki jo je zaradi obtožb, da je pred leti spolno nadlegoval dve ženski, izvedla škotska vlada.