Natovo poveljstvo v Neaplju je sporočilo, da na Kosovo pošilja dodatne vojake zavezništva. Kot je potrdil generalni sekretar  Jens Stoltenberg, gre za 700 dodatnih vojakov. Razlog napotitve novih sil je, da so protestniki na severu Kosova poškodovali 11 italijanskih in 19 madžarskih pripadnikov kosovske misije Nata. V severnokosovskih občinah Zvečan, Zubin Potok in Leposavić Srbi – med njimi tudi očitni plačanci – pred občinskimi stavbami nasprotujejo novoizvoljenim županom. Etnično albanski župani so bili ob nizki volilni udeležbi izvoljeni zaradi bojkota Srbov. V petek, dan po njihovi zaprisegi, je novoizvoljenim županom vstop v mestne hiše omogočila kosovska policija. Za predčasne volitve na severu Kosova se je kosovska vlada odločila po tem, ko so Srbi v protest proti vladnim načrtom uvedbe kosovskih registracij na avtomobilih, ki še zmeraj nosijo srbske, izstopili iz državnih institucij.

Ko so nastradali vojaki zavezništva Nato, so vik in krik nemudoma zagnali Američani. Ameriški veleposlanik v Prištini Jeffrey Hovenier je že napovedal sankcije proti Kurtijevi vladi. Prva sankcija je prekinitev sodelovanja Kosova v vojaških vajah Defender Europe, za katere je otvoritvena ceremonija pred desetimi dnevi potekala prav na Kosovu. Poleg tega so ZDA zamrznile diplomatske odnose s Kosovom. Po besedah Hovenierja bodo Združene države Amerike tudi končale vse napore, da bi Kosovu pomagale pridobiti prepoznanje od držav, ki ga ne priznavajo. Kakor trdijo Američani, kosovska vlada petkovega posredovanja policije, ki je županom omogočila vstop v mestne hiše, ni koordinirala z ZDA. Po mnenju Američanov je eskalacija povsem nepotrebna, saj bi lahko župani delo opravljali tudi v drugih prostorih. Zato je Hovenier pozval premiera Albina Kurtija, naj nemudoma umakne policijo z območja treh mestnih hiš. Kurti se je medtem oglasil Guardianu in dejal, da je enako zahtevo Gabriela Escobarja, ameriškega posebnega odposlanca za Zahodni Balkan, zavrnil. Kakor je Kurtija citiral Guardian: »Ne moremo imeti zoom županov, smo demokratična republika.« Dodal je: »Demokratična republika se ne more predati fašistični milici.« Več o protestih na Kosovu v OFFsajdu ob petih.

Tribunal mehanizma Združenih narodov za zločine v Haagu je Miloševićeva obveščevalca obsodil na 15 let zapora. Pritožbeni tribunal je zavrnil pritožbo Jovice Stanišića, nekdanjega šefa srbske obveščevalne službe, in njegovega namestnika Franka Simatovića. Sodišče je ugotovilo, da sta obsojenca delila namen razširitve skupnega kriminalnega načrta za nasilno in permanentno odstranitev večine nesrbskega prebivalstva iz delov Bosne in Hrvaške, zato je njuno kazen podaljšalo za tri leta. Že po prejšnjih sodbah, ki jih je pritožbeni tribunal potrdil, sta Stanišić in Simatović kriva organiziranja in urjenja srbskih sil, ki so sodelovale pri zločinih, sledečih srbskemu zavzetju Bosanskega Šamca aprila 1992. Sodelovala sta pri umorih, deportacijah in pregonu, kar je sledilo zavzetju mesta na severovzhodu današnje Republike Srbske. Haaški tribunal je prevzel pristojnosti mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, zaprtega leta 2017.

V Romuniji že drugi teden stavkajo učitelji, na ulice jih je šlo okrog 10 tisoč. Kot trdijo, ne bodo sprejeli nič drugega kot stalen dvig plač, zagotovljen z uradnim vladnim dokumentom. Na predloge vlade ne pristajajo.

Nemško zunanje ministrstvo je odvzelo licenco štirim od petih ruskih konzulatov v državi. S koncem letošnjega leta bo Rusija v Nemčiji lahko imela veleposlaništvo in en konzulat. Ukinitev večine ruskih konzulatov je odgovor na odločitev ruske vlade, da omeji število nemških vladnih uslužbencev, ki lahko delajo v Ruski federaciji, na 350. Kakor trdijo v Nemčiji, bo odločitev Rusije prizadela predvsem zaposlene na Goethejevem inštitutu v Rusiji in v šolah ter porodnišnicah. Prav tako bo Nemčija zaprla konzulate v Kaliningradu, Jekaterinburgu in Novosibirsku, ohranila bo veleposlaništvo v Moskvi in konzulat v Sankt Peterburgu.

Novi predstavnik za področje kulture in športa v Državnem svetu je Luka Steiner, predsednik uprave Športne loterije. Zanj je glasovalo 10 od 17 elektorjev, ki so bili navzoči na ponovljenih volitvah državnega svetnika. Ustavno sodišče je konec aprila namreč razveljavilo izvolitev Tomaža Horvata, sicer inšpektorja, ki je kandidiral kot predsednik Medobčinske nogometne zveze Nova Gorica. Sodišče je razveljavilo volitve zgolj v delu, ki se nanaša na končno glasovanje. Ugotovilo je, da je bila kandidatura Tomaža Horvata nezakonita, saj dejavnosti na področju športa ne opravlja poklicno, temveč prostočasno. Sodišče je odločalo o pritožbi društva Asociacija na sklep Državnega sveta, s katerim je bil Horvatu potrjen mandat. Večjega števila elektorjev pa sodišče društvu ni odobrilo, saj je presodilo, da društvo ni izkazalo pogoja poklicnega udejstvovanja svojih članov na področju kulture.

Poslanec Slovenske demokratske stranke in najbolj neodvisen kandidat zadnjih predsedniških volitev Anže Logar je ustanovil društvo Platforma Sodelujmo za prihodnost. Društvo ima 12 ustanovnih članov. Podpredsednica je postala Romana Jordan, nekdanja evropska poslanka SDS. V društvu so še vodja kabineta nekdanjega predsednika Boruta Pahorja Alja Brglez, poslanka SDS Eva Irgl, profesor evropskega prava na Novi univerzi Matej Avbelj, ekonomist Igor Masten, nekdanji minister za izobraževanje iz Socialnih demokratov Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, minister za digitalni razvoj v tretji Janševi vladi Mark Boris Andrijanič in podjetnik Mirko Požar. Na ustanovni seji je Logar pozval: »Zapustimo kavč cono nemega opazovanja in začnimo skupaj oblikovati odprto, sproščeno in zdravorazumsko Slovenijo.«

Novi predsednik Energetske zbornice Slovenije je direktor Elesa Aleksander Mervar. Mervar bo zamenjal dolgoletnega predsednika Marjana Eberlinca, ki ostaja član upravnega odbora zbornice. Mervar je edini soglašal s kandidaturo. Vodenje energetske zbornice kot prostovoljnega interesnega združenja tako prevzema vodja operaterja energetskega prenosnega omrežja. Eberlinc je glavni direktor družbe Plinovodi, operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.

Vir fotografije: Nenad Popović, flickr, creative commons