Z barikad na barikade
Kosovski premier Albin Kurti je na srečanju s posebnim odposlancem Evropske unije za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčakom ter posebnim odposlancem Združenih držav Amerike Gabrielom Escobarjem dosegel dogovor o nujnosti umaknitve barikad, ki so jih v soboto v štirih občinah na severu Kosova postavili kosovski Srbi. Odposlanca se bosta danes srečala še s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, ki je v noči s sobote na nedeljo govoril sledeče:
Po prespanem vikendu se zdi, da se strasti na severu Kosova za zdaj umirjajo. Lajčak je zatrdil, da je najboljši način za odpravo barikad prav politični dogovor, in ne buldožerji. Vjosa Musliu, profesorica mednarodnih odnosov z univerze v Bruslju, meni, da je takšno stališče sicer zelo evropsko in v splošnem povzema pristop Evropske unije k reševanju odnosov med Srbijo in Kosovom.
Vseeno pa tokratno zaostrovanje ni le še eno v vrsti epizodnih napetosti med državama. Rok Zupančič, profesor na katedri za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede, predstavi posebnost tokratnih barikad.
Barikade na severu Kosova so sicer nadaljevanje v verigi sporov, katerih zadnja očitnejša pojavna oblika je bil zaplet z registrskimi tablicami. Zaradi zahteve kosovske vlade, da se vozila s srbskimi tablicami preregistrira v kosovske, so Srbi na severu Kosova v začetku novembra izstopili iz kosovskih institucij. Sicer za kosovska vozila v Srbiji že velja, da morajo svoje registracije prekriti s srbskimi, zato Kurti ukrep predstavlja kot recipročen. Kot odgovor na izstope je Kurtijeva vlada želela organizirati predčasne lokalne volitve, za katere so kosovski Srbi napovedali, da jih bodo bojkotirali. V zvezi s tem je Escobar uradno Prištino danes pozval k uresničevanju bruseljskega sporazuma o skupnosti srbskih občin. Dogovor, ki so ga kosovske oblasti pod pritiskom Evropske komisije sprejele leta 2013, določa nujnost vzpostavitve skupnosti, v katerih bi bila Srbom zagotovljena avtonomija, a je bila ta po njihovem večkrat kršena. Escobar je dodal še, da Združene države kategorično zavračajo idejo o vrnitvi srbskih sil na Kosovo, ki naj bi jo po Vučićevih napovedih minuli četrtek Srbija lahko izvedla, ker naj bi to določala resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov. Dokument iz junija 1999 je omogočil prisotnost mednarodnih civilnih in vojaških sil na Kosovu. Zakaj je sklicevanje na to resolucijo kot argument za napotitev srbskih sil na Kosovo vprašljivo, pojasnjuje Musliu.
Tudi če ustvarjanje in ohranjanje varnostnih groženj ne bi bil standard v repertoarju Vučićevega »branda« in bi res želeli le ceremonialno napotiti srbske varnostne sile na Kosovo, pa Musliu ne verjame, da bi se kaj takega lahko res zgodilo.
Dve mednarodni misiji, ki sta trenutno aktivni na območju severnega Kosova, sta Kfor, kot se glasi kratica za Natove oborožene sile Kosovo Force, in EULEX oziroma misija za vladavino prava Evropske unije.
Čeprav gre pri dialogu med Srbijo in Kosovom – vsaj kar zadeva drugega – za zunanjepolitično vprašanje, ga Vučićeva in Kurtijeva vlada spretno izrabljata v notranjepolitične namene. Zupančič.
Kosovska predsednica Vjosa Osmani , premier Kurti in predsednik skupščine Glauk Konjufca so opoldne v Prištini podpisali prošnjo za vstop Kosova v Evropsko unijo. Prvi korak do članstva v Uniji je sicer precej simboličen, saj pet članic – Španija, Romunija, Slovaška, Grčija in Ciper – državnosti Kosova niti priznava ne. Kosovo bo tako za dejanski status kandidatke za članstvo v Evropski uniji moralo odpraviti ne le barikade na cestah Kosovske Mitrovice in drugod, temveč tudi po bruseljskih kuloarjih.
OFFsajd je pripravil vajenec Filip, mentoriral je Fabjan.
Vir slike: twitter
Dodaj komentar
Komentiraj