Amnesty International je izdal poročilo, v katerem turške oblasti obtožuje arbitrarnega in neomejenega pridrževanja beguncev, neustreznega ravnanja v pridrževalnih centrih in prisilne deportacije v države izvora, ki več kot očitno niso varne. Dokumentirali so več kot sto primerov prisilnih vrnitev v Sirijo in Irak, nakazujejo pa tudi, da ta številka verjetno obsega le majhen del vseh deportacij. V ponedeljek se bo v okviru dogovora med Evropsko unijo in Turčijo sicer začelo vračanje beguncev iz Grčije v Turčijo. Evropska unija zagotavlja, da Turčija spoštuje relevantne mednarodne dogovore glede ravnanja z begunci.

Medtem je Agencija za begunce Združenih narodov objavila, da število prihodov beguncev iz Libije na Lampeduso narašča. V prejšnjem tednu je namreč prišlo dobrih 40 odstotkov ljudi več kot v istem tednu lansko leto.

Libija je dobila še eno vlado. Do sedaj sta vzporedno delovali dve vladi, to sta vlada v Tripoliju, ki jo nadzorujejo islamistične sile, in tista v Tobruku, ki je bila do nedavnega s strani zahoda priznana vlada. Nova vlada je rezultat dogovora v okviru Združenih narodov in naj bi konkurenčni oblasti združila v vlado narodne enotnosti. Dogovor priznava tobruška vlada, močne frakcije znotraj tamkajšnjega parlamenta pa mu nasprotujejo. Tobruški parlament dogovora še ni ratificiral, frakcije znotraj parlamenta pa mu nasprotujejo. Po drugi strani je dogovor dobil podporo nekaterih frakcij znotraj oblasti v Tripoliju, ne pa tudi tamkajšnje vlade. Tako je Libija namesto poenotenja dobila še eno vzporedno vlado. Ta trenutno obvladuje eno pomorsko bazo v Tripoliju, kjer se je nastanila po onemogočenju vstopa v mesto s strani tamkajšnje oblasti.

Ena izmed prvih potez nove vlade po uspešnem zavarovanju ozemlja pomorske baze je bila zahteva Združenim narodom po odmrznitvi sredstev Državnega sklada, v katerega so se pred padcem Moamerja Gadafija stekali prihodki od prodaje nafte in ki naj bi posedoval približno 67 milijard dolarjev. Združeni narodi so napovedali, da bo to mogoče takoj, ko bo nova vlada dokazala svojo oblast nad sredstvi v skladu, centralno banko in državnim naftnim podjetjem. Glede na trenutna razmerja moči utegne biti nadzor nad omenjenimi institucijami s strani nove vlade še precej oddaljen.

Na daljni vzhod. Voditeljica mjanmarske Nacionalne lige za demokracijo Aung San Su Či, ki zaradi ustavnih določil ne more zasesti mesta predsednice, izpolnjuje svojo predvolilno obljubo, da bo njeno mesto v novi vladi “nad predsednikom”. Njena stranka je na prvi dan zasedanja novega parlamenta, v katerem ima večino, podala predlog zakona, ki ustvarja funkcijo državne svetovalke. Ta pozicija, ki je nekakšen most med vlado in parlamentom, bo Suu Či omogočila delovanje tako v zakonodajni kot izvršni veji oblasti, kar se sicer izključuje. Da bi bil namen zakona jasen, je Suu Kji v zakonu tudi imensko navedena.

Na drugi strani Malezijskega polotoka, v Južnokitajskem morju, se nadaljuje zaostrovanje. Indonezija je napovedala prenovo vojaškega letališča in izgradnjo pomorske baze na otočju Natuna. Indonezija sicer ni v ozemljskem sporu z ostalimi državami ob Južnokitajskem morju, je pa pred kratkim v svojih vodah zasegla kitajsko ribiško ladjo, ki jo je pred zasegom skušala zavarovati kitajska obalna straža.

Tudi v središču azijske celine se odvijajo tekme za vpliv. Kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev je na obisku pri predsedniku Evropske komisije Jeanu Claudu Junckerju. Juncker je poudaril, da so reforme v smeri spoštovanja človekovih pravic spodbudne in da so zadnje volitve ustrezale demokratičnim standardom. S tem se sicer ne strinjajo opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki so spremljali potek volitev. Na obisku v Kirgiziji pa se mudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, ki je že obiskal Uzbekistan, nadaljeval pa bo v Tadžikistanu. V Kirgiziji je obljubil povečanje razvojne pomoči državi. Medtem je Rusija naznanila znižanje cene za zemeljski plin, ki ga prodajajo Kirgiziji, v Tadžikistanu pa je napovedala vojaške vaje za zavarovanje države v primeru vdora islamistov iz Afganistana.



V Ameriko. Čikaški sindikat učiteljev, zaposlenih v javnih šolah, danes stavka. Približno 27 tisoč učiteljev ne bo izvajalo pedagoških aktivnosti, česar se še najbolj veseli slabih 400 tisoč šolarjev. Njihovega entuziazma pa ne deli republikanski guverner Illinoisa Bruce Rauner in vodstvo čikaških javnih šol, ki sta stavko označila za nezakonito. Povod za stavko je odločitev prosvetne administracije, da učiteljem ne bo izplačevala dodatka na delovno dobo, kot vzroke pa sindikalisti navajajo tudi zmanjševanje prispevkov delodajalca k pokojninam ter tržne reforme v javnem šolstvu. Zahtevam po prenehanju zmanjševanja sredstev za javno šolstvo ter višjih plačah za učitelje se pridružujejo tudi člani gibanja Fight for 15, ki zahteva višje plače za delavce v verigah s hitro prehrano.

Slovenija

Svetovalnica za migrante je na novinarski konferenci predstavila problematično prakso nekaterih delodajalcev, ki delavce odjavljajo od zdravstvenega zavarovanja za nazaj. Problem leži v tem, da Zavod za zdravstveno zavarovanje omogoča retroaktivno odjavljanje od zavarovanja, hkrati pa ne preverja skladnosti teh odjav z zaposlitvenim statusom delavcev. Opiše Goran Zrnić, zagovornik pri Svetovalnici:

Izjava

Jutri se bosta v Ljubljani odvila dva shoda. Prvi bo ob 11. uri na bivšem Trgu revolucije in nasprotuje levičarskemu multikulturalizmu, izenačitvi slovenske kulture s šeriatskim pravom, organizirajo pa ga Zbor za Republiko, Združenje VSO, Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka. Vztrajajo na vrednotah slovenske osamosvojitve in zavračajo njihovo kriminalizacijo s strani tistih, ki jim osamosvojitev nikoli ni bila intimna opredelitev. Ob 16-ih pa je na Kongresnem trgu organiziran protishod, z naslovom “Revni za revne - shod proti elitam”.