Makedonska policija je priprla 30 ljudi zaradi sodelovanja v aprilskem napadu na parlament. Javno tožilstvo je izdalo pripor za 36 ljudi, med njimi so bivši policijski načelnik, bivši policijski uradniki in trije poslanci opozicijske konzervativne stranke VMRO-DPMNE. Priprti so obtoženi teroristične grožnje ustavnemu redu in varnosti, kar prinaša vsaj štiri leta zaporne kazni. Nekdanji načelnik policije Mitko Čavkov je pred tem služil tudi kot notranji minister v času prejšnje vlade pod vodstvom konzervativcev. Po volitvah konec lanskega leta so novo koalicijo sestavili socialdemokrati in koalicija albanskih strank. Konzervativci so parlament napadli, ko je nova koalicija izglasovala novega predsednika parlamenta. V napadu je bilo več kot 100 ranjenih, med njimi novinarji, poslanci in Zoran Zaev, trenutni premier Makedonije. Opozicijska stranka VMRO-DPMNE je obsodila pripor in napovedala protest pred sodiščem.

Po več neuspelih poskusih so kmetijski ministri Evropske unije uspeli podaljšati dovoljenje za uporabo spornega herbicida glifosat. Dovoljenje za herbicid, ki ga Mednarodna agencija za raziskave raka uvršča med verjetno rakotvorne snovi, je bilo podaljšano za pet namesto bolj običajnih petnajst let. Glasovanje pred desetimi dnevi ni bilo uspešno, saj ni bila dosežena kvalificirana večina. Tehtnico v prid potrditve je prevesila Nemčija, ki se je prej glasovanja vzdržala. Odločitev bi lahko vplivala tudi na poskus oblikovanja nove velike koalicije v Berlinu, saj je kmetijski minister Christian Schmidt, ki prihaja iz vrst bavarske Krščansko-socialne unije, glasoval za podaljšanje dovoljenja za glifosat kljub nasprotovanju socialdemokratskih ministrov. Za podaljšanje je glasovala tudi Slovenija, ki uporabo glifosata dovoljuje le na nekmetijskih površinah.

Selimo se na Daljni vzhod. Največji proizvajalec ogljikovih vlaken - japonski Toray - je priznal, da je zadnjih osem let ponarejal poročila o kakovosti. Gre za zadnjega v vrsti primerov goljufanja o potrdilih o kvaliteti, ki so v zadnjem mesecu pretresli japonska industrijska podjetja. Med njimi so jeklarna Kobe in avtomobilska proizvajalca Nissan in Mitsubishi.

Kitajska je izdala načrt za nadzor nad naložbami kitajskih privatnih podjetij v tujino. Nadzorovali bodo kršitev zakonov, grožnje mednarodnemu gospodarskemu sodelovanju in državnemu ugledu. Kitajska vlada s tem želi omejiti investicije na smiselne in preprečiti pretirane investicije v tujino, saj te ogrožajo njene zaloge tujih valut in vrednost juana. Te zaloge so v zadnjih treh letih padle že za skoraj 1000 milijard evrov. Do zdaj so Kitajska podjetja največ vlagala v ZDA, medtem ko za letos napovedujejo vse več investicij v prostor vzhodne Evrope, kar bo torej vplivalo tudi na slovenski prostor. Nadzor naj bi vključeval javno objavo prekrškov, sankcije za kršitve pa na primer omejevanje investicij in dostopa do vladnih subvencij.

Kitajski vlagatelji obljubljajo 660 milijonov evrov vredno naložbo v mariborsko letališče. Največje gradbeno podjetje na svetu CSCEC je podpisalo pogodbo z najemnico mariborskega aerodroma. S temi sredstvi nameravajo podaljšati pisto in povečati skladiščne in potniške kapacitete. Najemnica letališča je sprva načrtovala le 300 milijonov evrov naložbe. To sicer ni prvi poskus naložbe Kitajske v Mariboru. Leta 2015 je kitajsko podjetje obljubilo naložbo, vredno 15 milijonov evrov, v tovarno baterij, s čimer naj bi ustvarilo med 200 in 300 novih delovnih mest. Ta obljuba se je izkazala za prazno. Podobno se je zgodilo tudi z obljubo najemnice, da bo ustvarila 11 novih letalskih povezav.

Švicarska podružnica Adrie Airways, Adria Switzerland, je zaprosila za prisilno poravnavo. Glavni razlog za plačilno nesposobnost družbe je bankrot partnerskih družb Alitalie in Air Berlin. Švicarskega regionalnega prevoznika, ki se je takrat imenoval Darwin Airline, je od abudabijske letalske družbe Etihat letos poleti kupil sklad 4K, ki je tudi lastnik Adrie Airways in ga preimenoval v Adria Switzerland. Ker je švicarska podružnica izvajala prevoze tudi za Adrio Airways, je bilo danes odpovedanih več letov z brniškega letališča. Predstavljen je bil že tudi nov poslovni model družbe, ki predvideva oddajo letal skupaj s posadko v najem in odpustitev približno polovice zaposlenih.

Okrožno sodišče v Ljubljani je za Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Krpan začelo stečajni postopek. Vodstvo zadruge je sprva želelo za podjetje prisilno poravnavo, nato pa samo predlagalo stečaj. Zadruga že več mesecev delavcem ni izplačala plač in prispevkov. S stečajem se strinjajo tudi v obalni sindikalni organizaciji KS90, ki že več mesecev opozarja na razmere v zadrugi Krpan. Govori Predstavnik sindikata Damjan Volf:

Izjava

Podjetje, ki zaposluje 110 ljudi, je v zadnjem času vedno težje plačevalo dobavitelje. O tem, zakaj je nekoč dobro stoječe podjetje, ki ima na Notranjskem 30 maloprodajnih trgovin, sedaj v stečaju, razloži Volf:

Izjava