V Pakistanu so se zjutraj odprla volišča na parlamentarnih volitvah. 106 milijonov registriranih volivcev bo izbralo člane nacionalnega in provincialnih parlamentov. V 272-članskem nacionalnem parlamentu je 60 sedežev rezerviranih za ženske, 10 pa za manjšine. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah bo izid tesen, najbolje pa kaže Pakistanski muslimanski ligi - Navaz in stranki Pakistan Tehreek-e-Insaf. Predvolilni čas so zaznamovale obtožbe o prirejanju volilnih rezultatov in nasilje, ki se je nadaljevalo tudi na dan volitev. Letošnje volitve sicer predstavljajo šele drugi demokratični prenos oblasti v 70-letni zgodovini Pakistana, prve demokratične volitve so izvedli leta 2013.  

Evropsko sodišče za človekove pravice je odredilo začasno prepoved deložacije romskega naselja v bližini Rima. Prepoved Evropskega sodišča oblastnikom v italijanski prestolnici nalaga, da z deložacijo počakajo do petka, prav tako pa sodišče obvestijo o tem, kaj nameravajo storiti s prebivalci naselja. Zaradi načrtovane prisilne izselitve so se na sodišče pritožili trije Romi, rekoč, da jim oblasti niso ponudile alternativnega prebivališča. Pred mesecem dni so oblasti v Rimu že izpraznile romsko naselje s približno 450 prebivalci. Italijanski minister za notranje zadeve Matteo Salvini je pred tem pozval k uvedbi registra za romske prebivalce in k deportaciji tistih, ki nimajo italijanskega državljanstva. Ob tem je izrazil razočaranje, da se Romov z italijanskim državljanstvom ne bo mogoče znebiti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v nagovoru poslancem svoje stranke En Marche prvič opravičil za ravnanje svojega osebnega stražarja, Alexandra Benalle. Slednji je na prvomajskih protestih napadel dva protestnika. Macron je poslancem skesano povedal, da je incident izključno njegova krivda, in pa, da vidi Benallovo ravnanje kot popolno izdajo. Hkrati je dodal, da gre pri incidentu le za odklon posameznika in ne za škandal državnih razsežnosti. Benalla je bil po napadu s položaja Macronovega osebnega stražarja suspendiran za petnajst dni, nato pa se je lahko vrnil v službo. Po francoskem kazenskem zakoniku so bili člani Macronovega kabineta obvezani, da Benallovo ravnanje prijavijo policiji, česar niso storili. Policija ga je zaslišala šele po tem, ko je prejšnji teden francoski časopis Le Monde objavil posnetek Bennallovega ravnanja, kasneje pa je bil tudi odpuščen s položaja.

Češka vlada se sooča z novimi zapleti. Obrambni minister Lubomir Metnar je obtožen plagiatorstva, prepisal naj bi del svoje diplomske naloge. Napovedal je, da bo očitke preveril in ob njihovi morebitni upravičenosti razmislil o odstopu. Zaradi obtožb je že odpovedal za danes napovedano pot na Slovaško. Metnar je že tretji minister manj kot mesec dni stare vlade, ki so ga doletele tovrstne obtožbe. Odstopila sta že Tat'ana Mala, s položaja pravosodne ministrice, in Petr Krčal, s položaja ministra za delo.

Plagiatorstva pa je bila obtožena tudi Avstralija, ki jo je začasni novozelandski predsednik vlade Winston Peters pozval, naj spremeni zastavo. Zastavi Nove Zelandije in Avstralije sta si zelo podobni, saj sta obe modri in imata v zgornjem levem kotu zastavo Velike Britanije oziroma Union Jack, razlikujeta se le v številu in barvi zvezd. Nova Zelandija je svojo zastavo sprejela leta 1902, Avstralija pa več kot 50 let kasneje, leta 1954. Nova Zelandija je sicer imela leta 2016 referendum o zastavi, na katerem so državljani večinsko podprli ohranitev aktualne zastave.

Ostajamo na Novi Zelandiji. Tamkajšnji parlament je sprejel zakon o zaščiti žrtev nasilja v družini. Ta za žrtve nasilja v družini med drugim predvideva deset dodatnih dni dopusta na leto in od delodajalcev zahteva, da sprejmejo ukrepe za pomoč svojim delavcem, ki so žrtve nasilja v družini. Po besedah predlagateljice zakona Jan Logie iz stranke Zelenih želijo žrtvam poslati sporočilo, da jim ob strani stoji cela država. Zakon je podprlo 63 poslancev, 57 jih je glasovalo proti. Nasprotniki zakona so izpostavili predvsem negativne učinke, ki bi jih lahko imel na mala podjetja. 4,5-milijonska Nova Zelandija ima sicer eno najvišjih stopenj nasilja v družini, policija obravnava okoli 110 tisoč primerov na leto. Po nekaterih ocenah iz leta 2017 žrtve nasilja v osemdesetih odstotkih primerov ne prijavijo, zato je skupna številka še večja in naj bi znašala okoli 525 tisoč primerov letno.

Mladi iz strank LMŠ, SD, SMC in SAB so podpisali dogovor o sodelovanju, ki so ga poimenovali Mladim prijazna koalicija. Kot so povedali, so k podpisu dogovora povabili člane vseh parlamentarnih strank, vendar so se ga udeležili le mladi iz prej navedenih strank. Koalicija določa kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje. Med kratkoročne se uvršča znižanje volilne pravice na 16 let, med srednjeročne reševanje stanovanjske problematike in med dolgoročne povečanje aktivne participacije mladih. Kaj to pomeni, lahko izveste v današnjem Offsajdu ob petih, kjer bosta sogovorca Andrej Omerzel iz podmladka Socialnih demokratov in mlada predstavnica Stranke Alenke Bratušek, Aleksandra Noč.

Izjava

Prave koalicije pa še vedno ni na vidiku. Po neuspelem usklajevanju z NSi je Marjan Šarec na koalicijska pogajanja tudi uradno povabil stranko Levica. Pogajanja bo začel s po njegovimi besedami iskrenimi nameni. Šarec se je k Levici obrnil po tem, ko ga je v torek dokončno zavrnil Matej Tonin. Koordinator Levice Luka Mesec se na vabilo za zdaj še ni odzval, je pa v preteklosti že napovedal, da bo Levica vztrajala pri svojih zavezah in bila trd pogajalec.