Mozambiku par milijonov OFF

Oddaja
20. 10. 2021 - 15.00
 / OFF

Današnje poročilo Okoljskega programa Združenih narodov, ki obravnava pridobivanje in proizvodnjo fosilnih goriv, opozarja, da obseg ostaja na ravni, ki presega določila pariškega sporazuma. Poročilo prihaja kot predhodnik bližajoče se podnebne konference v Glasgowu in v obdobju, ko je velik del sveta zajelo višanje cen energentov zaradi oviranih transportnih povezav in zmanjšane produkcije fosilnih goriv. Poročilo navaja načrte vlad po svetu, da bo proizvodnja fosilnih goriv leta 2030 dvakrat večja od tiste, ki bi omogočala, da se temperatura po svetu ne bi dvignila za več kot stopinjo Celzija in pol. Vlade so od začetka pandemije več sredstev namenile industriji fosilnih goriv kot prehodu na zelene vire energije. Večina dosedanjih državnih in zasebnih proizvajalcev nafte, zemeljskega plina in premoga načrtuje povečanje proizvodnje tudi po letu 2030.

Švicarska banka Credit Suisse  je pred ameriškim sodiščem priznala krivdo za finančne prevare. Finančni regulatorji v ZDA, Veliki Britaniji in Švici bodo od banke zahtevali za več kot 400 milijonov evrov kazni. Banka se je zavezala, da bo Mozambiku poleg tega odpisala 170 milijonov evrov dolga. Gre za del sodnega spora med državo in banko, ki se vleče že od leta 2013. Takrat je državno vodstvo v tajnosti sklenilo več pogodb o finančnih posojilih v višini dobrih dveh milijard evrov s Credit Suisse in rusko banko VTB. Tako imenovana posojila za tune, ki naj bi jih vlada uporabila za razvoj ribištva, kmetijstva in varnostnih sil, so postala zaradi dogajanja na trgu zemeljskega plina in korupcije za Mozambik nevzdržna. Preiskava posla, za katerega vlada ni imela dovoljenja parlamenta, ni našla dokazov o posojilu, vrednem skoraj pol milijarde evrov, od katerih naj bi približno 200 milijonov končalo na računih mozambiških funkcionarjev. Mozambik in Credit Suisse sta vpletena v še nekaj pravnih sporov, povezanih s tem škandalom, saj si Mozambik prizadeva za popoln izbris dolga, švicarska banka pa vsaj za delno poplačilo.

Podporniki iraškega gibanja Fatah so včeraj v Bagdadu protestirali proti rezultatom iraških parlamentarnih volitev, ki so potekale 10. oktobra. Podporniki tega proiranskega gibanja, ki je povezano s šiitskimi milicami, so prepričani, da so bili rezultati volitev ponarejeni. Fatah je na volitvah osvojil okoli 15 sedežev v 329-članskem parlamentu in je tako največji poraženec volitev, saj je prej z 48-imi sedeži predstavljal drugo največjo politično silo. Največja stranka je s 60-imi sedeži postalo gibanje šiitskega klerika Moktade Al Sadra. Uradne rezultate volitev mora potrditi še zvezno sodišče.

Avstrija, Češka, Poljska, Libanon
 / 11. 10. 2021
Odbor češkega senata za ustavna vprašanja je podprl predlog za pričetek postopka, ki bi trenutnemu predsedniku Milošu Zemanu odvzel pooblastila zaradi nezmožnosti opravljanja predsedniške funkcije. Češki predsednik je še vedno v bolnišnici, njegovo stanje pa po poročanju zdravniške ekipe ostaja resno. Zdravstveno stanje predsednika je dodatno otežilo formalno oblikovanje nove češke vlade, saj predsednik podeli mandat za sestavo vlade. Koalicijski pogovori med liberalnim zavezništvom Pirati in župani ter konservativnim zavezništvom Spolu, v prevodu Skupaj, ki ga sestavljajo stranka TOP 09, Demokratska državljanska stranka in krščanski demokrati, potekajo nemoteno. Ob tem je češka policija sporočila, da odpira preiskavo zaradi morebitnih kaznivih dejanj zoper republiko. Ta naj bi zajemala delovanje več predsednikovih svetovalcev v obdobju Zemanove hospitalizacije in pred njo. 

O umoru hiphoperja ter preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Zlate zore.
 / 19. 9. 2013
Tožilec grškega vrhovnega sodišča se je pritožil na odločitev grškega prizivnega sodišča, ki je v ponedeljek iz zapora predčasno izpustilo vodjo lokalnega odreda nekdanje stranke Zlata zora. To skrajno desničarsko stranko je grško sodstvo lani razglasilo za kriminalno združbo. Izpuščeni zapornik, Jorgos Patelis, je že tretji član Zlate zore, ki je bil predčasno izpuščen iz zapora. Patelis je prestal le dve leti in pol svoje desetletne zaporne kazni, ki jo je prejel zaradi članstva v Zlati zori in soodgovornosti za umor. 

Nemško zvezno tožilstvo je sporočilo, da je policija aretirala dva bivša pripadnika nemške vojske in varnostne službe Asgaard. Oba sumijo, da sta skušala osnovati najemniško skupino, ki bi vključevala med sto in sto petdeset bivših vojakov in policistov ter delovala na območju Jemna. Člani varnostne službe Asgaard so bili že v preteklosti tarča preiskovalcev zaradi domnevnega delovanja na območju današnjega Južnega Sudana.

Mandatno-volilna komisija je z devetimi glasovi za in šestimi proti podprla kandidaturo Roka Svetliča za položaj ustavnega sodnika. Gre za četrti poskus predsednika Boruta Pahorja, da bi našel zamenjavo za ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel julija lani. Kot že pri preteklih kandidaturah mora kandidat za izvolitev zbrati 46 poslanskih glasov. Tudi tokrat so v delu opozicije napovedali, da Svetliča ne bodo podprli. V zadnjih dneh so bile kot kamen spotike ob kandidaturi domnevne besede kandidata, da bi lahko v skrajni sili država na mejah dovolila uporabo orožja zoper migrante. Svetlič je ob predstavitvi kandidature v predsedniški palači zanikal, da bi to kdaj izjavil.     

Smo pred novo serijo ministrskih interpelacij. Uvodno, že drugo so danes vložili poslanci Levice, SD-ja, LMŠ-ja in SAB-a ter skupina skupina nepovezanih poslancev zoper notranjega ministra Aleša Hojsa. Pet pred dvanajsto so interpelacijo dopolnili, saj so spisku dodali še opustitev dolžnega ravnanja zaradi Hojsove navedbe, da je vedel za nedavno objavljeni posnetek ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka in poslovneža Bojana Petana, a tega nato ni prijavil. Poleg tega so v interpelaciji navedli še delovanje vlade z odloki, politizacijo in militarizacijo policije ter protiustavno poseganje v človekove pravice z nepravilnim izvajanjem 9. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Na obravnavo v državnem zboru čakata še interpelaciji zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec ter ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness