Na roke napisan OFF

Na roke napisan OFF

Aktualno-politična novica
23. 1. 2018 - 15.00
 / OFF

Finančni ministri držav v območju evra so odobrili nov obrok posojila Grčiji v višini 6,7 milijarde evrov. Ta obrok bo Grčija prejela v dveh delih, prvega v višini 5,7 milijarde evrov februarja, preostanek pa aprila. Nov obrok finančne pomoči so finančni ministri odobrili po pregledu dosedanjega izvajanja tretjega svežnja posojil Grčiji. Tretji program posojil Grčiji se izteče avgusta, z njimi pa lahko Grčija dobi do 86 milijard evrov. Letos, ko se bo končal triletni program od leta 2015, bo razvidno, ali bo Grčija finančno stabilna alipa  bo potrebovala premostitveno pomoč držav članic.

Po končanem programu finančne pomoči države posojilodajalke napovedujejo pričetek rezanja grškega dolga, ki znaša 180 odstotkov grškega bruto domačega proizvoda. Obljube o odpisu dela grškega dolga so se sicer v preteklosti zvrstile že večkrat, a so se posojilodajalke vsakič odločile, da še ni pravi čas za ta ukrep. Grčija je morala za prejem posojila pristati na pogoje Evropske unije, v skladu s katerimi se je vzpostavil sistem četrtletnih pregledov reform s strani Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Pogoji teh treh inštitucij določajo reforme sistemov zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, pokojnin in davkov ter privatizacijo državnih podjetij.

Finančni ministri Evropske unije so s črne liste davčnih oaz odstranili osem držav in ozemelj in jih prestavili na tako imenovani siv seznam. Barbados, Grenada, Južna Koreja, Macao, Mongolija, Panama, Tunizija in Združeni arabski emirati so se namreč zavezali, da bodo reformirali svojo davčno politiko. Črno listo davčnih oaz so finančni ministri sprejeli decembra lani, na njej pa ostaja še devet držav. Na sivem seznamu je trenutno 47 ozemelj. Na črni listi pa ni držav Evropske unije, ki podjetjem ponujajo ugodne davčne sheme, na primer Luksemburga, Malte, Cipra, Nizozemske in Irske, med tem ko nekatere države na seznamu, kot sta Mongolija in Namibija, niso med pomembnejšimi členi v svetovni mreži davčnih oaz

Evropski poslanci so izglasovali kompromisni sporazum, s katerim se bo število poslancev Evropskega parlamenta po brexitu zmanjšalo s 751 na 705. Velika Britanija ima v Evropskem parlamentu trenutno 27 sedežev. Poročilo, ki ga je pripravila poljska poslanka iz konzervativne Evropske ljudske stranke Danuta Hübner, predvideva tudi uvedbo nadnacionalnih poslancev Evropskega parlamenta z volilnimi skupinami na celotnem ozemlju Evropske unije. Poslanci so idejo podprli. Ideja o nadnacionalni skupini poslancev se je pojavila leta 2011 in je v parlamentu zaradi nepovezanosti takšne vrste poslancev s državljani posamičnih držav povzročila precej odpora. Odločitev o nadnacionalnih poslancih bo sedaj romala na Svet Evropske unije.

Ameriški predsednik Donald Trump je zopet sprožil proteste in stavko. Približno dva tisoč ljudi je ponovno zavzelo ulice haitijske prestolnice Port au Prince, kjer so izrazili ogorčenje nad pripombo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Haiti označil za umazano luknjo. Protestniki so mnenja, da je Trumpova pripomba rasistična, saj je Haiti prva samostojna črnska republika. Protestiralo je tudi več sto ljudi v Bruslju. Javni protest je potekal v luči nestrinjanja s Trumpovo politiko, hkrati pa obeležuje eno leto od njegove zaprisege. Palestinci na okupiranem Zahodnem bregu in v Gazi pa so se v znak protesta ob obisku ameriškega podpredsednika Mika Penca odločili za stavko. Pence bo Jeruzalem obiskal ob odločitvi Washingtona, da prizna sveto mesto kot glavno mesto Izraela. Zaprte bodo trgovine, vladne ustanove in podjetja ter javni prevozi.

Ameriški kongres je izglasoval preklic tridnevne ustavitve dela vladnih organov ZDA in potrdil predlog zakona za začasno financiranje dela vladnih agencij do 8. februarja. Demokrati so namreč sprejeli obljube republikancev, da se bodo v senatu pričeli pogovori o reformi priseljevanja. Februarja bo kongres pod vodstvom republikancev ponovno pregledal politiko proračuna in priseljevanja. Proračun bi moral biti v polnem obsegu pripravljen 1. oktobra lani, nekaj tednov po Trumpovi odločitvi o ukinitvi zakonske zaščite pred deportacijo za mlade priseljence, poznane pod imenom sanjači. Priseljencem, ki so prišli v Ameriko kot otroci, je bivši predsednik ZDA Barack Obama podelil zaščito, ki jim omogoča šolanje in zaposlitev v ZDA.

 

Uprava Luke Koper je hotela izročiti odpoved delovnega razmerja sindikalistu in predstavniku zaposlenih v nadzornem svetu Mladenu Jovičiću. Nova uprava pod vodstvom Dimitrija Zadela, ki je vodenje luke prevzela konec decembra, trdi, da je dolžna sprožiti postopek zaradi Jovičičeve vpletenosti v delovno nesrečo s smrtnim izidom lani spomladi. Poročilo o nesreči, ki ga je pripravila služba za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč v okviru Ministrstva za infrastrukturo, sicer sindikalistu ne pripisuje odgovornosti za smrt delavca.

Poskus vročitve odpovedi se je zgodil dan pred sestankom madžarske delegacije v Luki Koper. Ministrstvo za infrastrukturo želi pri gradnji drugega železniškega tira med Koprom in Divačo sodelovanje Madžarske, Sindikat žerjavistov pa opozarja, da bi tak dogovor lahko vodil v privatizacijo vsaj dela Luke Koper. V sindikatu so prepričani, da je te vrste odpoved delovnega razmerja nezakonita. Več o tej temi pa v Offsajdu ob petih.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Uprava Luke Koper je hotela izročiti odpoved delovnega razmerja sindikalistu in predstavniku zaposlenih v nadzornem svetu Mladenu Jovičiću.*

A se kdo sploh čudi še? Luka Koper dovaža velike kontejnerje a ne? povezava vagonska preko železniške postaje Ljubljana čudežno efektivno deluje gor proti severu - Avstrija predvsem. Zakaj bi potemtakem sploh se ukvarjali z železniško progo Atene - Ljubljana, če pa imamo Luko Koper, mi pa res ne rabimo Kitajske robe iz Atenskega pristanišča a ne? Edino kar je treba upoštevati pri vsej tej zgodbi - da očitno tudi sindikata delavcev Luke Koper ne rabimo več a ne? Koga pa še briga danes kaj si delavci mislijo o pravičnosti svoje zaposlitve? naj molčijo, saj jim plačamo a ne? pošteno po evropsko kakopak!

Grčija je morala za prejem posojila pristati na pogoje Evropske unije, v skladu s katerimi se je vzpostavil sistem četrtletnih pregledov reform s strani Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Pogoji teh treh inštitucij določajo reforme sistemov zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, pokojnin in davkov ter privatizacijo državnih podjetij.*

zdravstveno varstvo v Grčiji? hja javne bolnišnice pustijo ljudi crkovati v vrstah, privatne bolnice pa itak cvetijo na polno. je pa pred kratkim grški minister za zdravstvo zaigral famo, da je nekdo vdrl v bazo podatkov o bolnikih. a se sploh kdo še čudi? farsa je res na višku. tisti ki imajo, bodo vedno imeli - tisti, ki nimajo pa nikoli ne bodo imeli. znana zgodba. bla bla.

socialno skrbstvo? kaj pa je to? v grčiji ljudi mečejo na ceste, mularijo nima zaposlitve in ne ve kam naj se orne za psiho-socialno svetovanje - a zdej bo pa evropska unija urejala socialno skrbstvo. to je pa res zanimivo.

ja, to bi bilo res treba - zmanjšat pokojnine v Grčiji, da bi dedki in babice, ki preživljajo kje tudi cele familije - bili primorani za svoj pokojninski kruh plačevati še dodatne davke. res super, tako bo v Grčiji še več revščine. res - well done.

a so DAVKI v grčiji sploh lahko še večji? kaj pa trošarine - a so lahko še večje?
zakaj pa nihče ni govoril o varnostnih zaponkah bančnega sistema pred letom 2008 - ko so vsi grki imeli po 4 kredine kartice in so prosto po spisku vsi dobivali kredite? v grčiji sploh ne jemljejo maestro-kartice, to je zanje krš - samo American Express, Viza, Master Card ... no pa te grške banke a ne?

privatizacija javnih podjetij je pa itak v polnem zamahu.

CELA GRŠKA KRIZA je bila dobro splanirana - z rook v roki so šli pravniki in bankirji a ne? finančne špekulacije so bile pač mal pokr špila - to je pa tudi to.
simpl kot keks. verjetno dolan podobno kot v Argentini a ne? zdej pa tam k zajce lovijo ljudi, ki raziskujejo korupcijo in jo skušajo onesposobiti. eh - znana pesem je to.

tudi Slovenija ni več daleč. z našim Cerarjem na čelu, bo to tako lahko - uvesti korporativni pravni bančni sistem. še vedeli ne bomo in bo že tu - surprise surprise. vse je to legalno in legitimno fantje moji, problem te države je samo en - kritični in svojeglav um - zatorej - če dobro pojebemo te individuume, torej raztrosimo Slovenske Novice, ki jih razpečuje Delo d.o.o. na polno - in pa povzdignemo v zvezde zopet Heleno Blagne, ki v Oni danes pravi: Nisem Žrtev. Jaz sem Borka.

potem smo zopet tu: lahko govorimo pravzaprav tudi o krompirju, česnu in repi ... pa bi bilo isto, kot če bi govorili o analizi politike slovenske republike.
če je komu to smešno in zabavno - ja kul. meni pač ni. to je ta razlika. med vami in mano.
amen.

Ti, komentator atenski, pa se raje skrij pod kamen

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness