Prejšnjo soboto je ameriška jedrska podmornica USS Connecticut na območju Južnokitajskega morja po poročanju dveh ameriških uradnikov obrambnega ministrstva zadela “neznan objekt”, pri čemer se je lažje poškodovalo 15 mornarjev. Čeprav je podmornica trenutno v stabilnem stanju, njen jedrski raktor in arzenal pa naj bi ostala nedotaknjena, je nesreča pritegnila pozornost, saj se je dogodila ravno v času čedalje bolj očitnega zaostrovanja napetosti med ZDA in Kitajsko na območju tajvanskega zračnega prostora. Kitajska je namreč na dan incidenta proti Tajvanu poslala floto vojaških letal, na kar je tajvanska vojska odgovorila z aktivacijo svojih lovcev in raket za zračno obrambo. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je na sredini novinarski konferenci v Parizu kitajske poteze označil za, citiramo, “potencialni faktor regionalnega spodkopavanja miru in stabilnosti”. Kitajsko je nadalje pozval, naj preneha z vojaškimi, diplomatskimi in ekonomskimi pritiski na Tajvan.

Po drugi strani svojo vojaško prezenco na Južnokitajskem morju jačajo tudi ZDA in njene zaveznice, ki so nedavno tja namestile 3 letalonosilke. Po poročanju Wall Street Journala naj bi ZDA na Tajvanu že vsaj eno leto urile pripadnike marincev in specialnih enot. K ogreti geopolitični klimi na tem območju dodaja še nedavno sklenjeni varnostni pakt AUKUS med ZDA, Združenim kraljestvom in Avstralijo. Južnokitajsko morje je sicer že desetletja interesno območje ne samo za Ameriko in Kitajsko, ampak tudi za Vietnam, Filipine, Bruneje, Malezijo in Tajvan. Omenjene lokalne države si pogostokrat arbitrarno lastijo raznorazne majhne otoke in grebene, potem pa med seboj sproti razčiščujejo spore, ki ob tem nastanejo. 

Svetovna zdravstvena organizacija je v sredo odobrila uporabo prvega in edinega cepiva proti malariji. Mosquirix, cepivo za otroke, so razvili afriški znanstveniki v sodelovanju z britanskim farmacevtskim podjetjem GlaxoSmithKline in seattlsko neprofitno organizacijo PATH. Malarija je namreč daleč najbolj pogost vzrok smrti pri afriških otrocih, starih manj kot pet let. Na podlagi testnega obdobja, ko so cepili 800 tisoč otrok, so ugotovili, da cepivo nudi 40-odstotno zaščito, ki sicer s časom zbledi. Strokovnjaki pravijo, da bo zdaj največji izziv mobilizacija financiranja za produkcijo in izvoz zdravila v najrevnejše predele celine in ostalega sveta. GlaxoSmithKline se je zaenkrat zavzel, da bo poleg Svetovni zdravstveni organizaciji že doniranih testnih različic cepiva v višini 10 milijonov kosov letno izdelal do 15 milijonov enot cepiva na leto, vse do leta 2028. 

Poljsko ustavno sodišče je razsodilo, da so nekateri členi evropskega prava v neskladju s poljskim pravom in zato neustavni. Sodišče je tudi razsodilo, da bi evropske institucije z vmešavanjem v delovanje poljskega sodišča prekoračile svoje pristojnosti. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je zagotovil, da bo EU na vsak način zagotovila prevlado evropskega prava nad poljskim nacionalnim. Komisar za ekonomijo Paolo Gentiloni pa je posvaril, da lahko odločitev sodišča zaustavi podelitev 23 milijard evrov evropske pomoči, namenjene okrevanju po pandemiji. Podelitev pomoči je namreč pogojena z upoštevanjem vladavine prava. Vodja vladajoče poljske stranke Zakon in pravičnost, ki je vložila to tožbo, Jaroslaw Kaczynski, vztraja, da morajo evropski predpisi biti v skladu s poljsko ustavo. Poljski premier Mateusz Morawiecki je sicer že na začetku tega leta poljsko ustavno sodišče pozval, naj preuči sicer splošno priznani princip, torej prednost evropskega prava pred nacionalnim, a je sodišče odločanje o tem vprašanju že nekajkrat preložilo.

Potem ko je Avstralija zavrnila nakup francoskih podmornic, si je Francija v Grčiji našla novega kupca vojaških plovil. Ti državi sta namreč sklenili medsebojni obrambni pakt, s katerim si obljubljata medsebojno pomoč, če ju napadate druga članica NATA. Zavezništvo NATO namreč zagotavlja obrambo članic zgolj v primeru napada nečlanic. Ta grško-francoski dogovor, prvi svoje vrste, seveda meri na Turčijo kot grožnjo grškim mejam. Grški premier Kyriakos Mitsotakis se je navdušen hvalil, da bo Grčija, če bo napadena, “imela na svoji strani najmočnejšo vojaško silo na celini, edino evropsko nuklearno silo,” kar da bo dejansko okrepilo varovanje evropskih interesov v Mediteranskem morju. Pakt je tako za Grčijo okrepitev vojaškega položaja proti Turčiji, s katero imata spore glede črpanja plina in nafte v vzhodnem Mediteranu. Francija pa turško vojaško delovanje v Libiji od leta 2009 vidi kot rivalsko vdiranje v svojo interesno cono. Grčija je ob podpisu pakta obljubila, da bo kupila francoska vojaška letala in ladje za 6 milijard evrov. 

Google in hčerinsko podjetje YouTube se bosta proti fejk njuzu borila z demonetizacijo vsebin, ki promovirajo zanikanje globalnega segrevanja in s tem nasprotujejo obče veljavnemu znanstvenemu konsenzu o vzrokih in obstoju tega pojava. Novo politiko bosta tehnološka velikana uveljavljala s pomočjo avtomatiziranih orodij, pa tudi moderatorjev, čeprav YouTubov sistem algoritmov ni znan po svoji točnosti in je skozi leta že prihajalo do izključitve uporabnikov po pomoti. Najnovejšo YouTubovo in Googlovo uporabniško politiko spremlja sicer že prejšnji mesec napovedana vojna proti dezinformacijam o novem cepivu proti koronavirusu. Te naj bi svoj zagon dobile s predsedniškimi volitvami v ZDA leta 2016, svoj vrhunec pa dosegle z razglasitvijo epidemije lansko leto in pa predsedniškimi volitvami ter vdorom ameriških patriotov na Kapitol letos januarja. 

Vlada je včeraj državnemu zboru predstavila predlog državnih proračunov za naslednji dve leti. Finančni minister Andrej Šircelj je Sloveniji v letih 2022 in 2023 napovedal gospodarsko rast v višini 6,1 odstotka, povišali naj bi se tudi dohodki, posebno mesto pa naj bi pri tem imele predvsem investicije v naložbe. Predsednik vlade Janez Janša je dodal, da bodo bistvene predvsem naložbe v zdravstvo, za katerega se bo v prihodnjih dveh letih izprsil za 200 milijonov evrov. Janša bo zagotovil tudi delovanje cest in železnic, otroke razveselil z novo šolsko in kulturno infrastrukturo, navsezadnje pa starešine slovenske družbe oskrbel z domovi za ostarele. Sejo so pri tem seveda iz čistega ljubosumja obstruirale glave antifašistične opozicije, ki so se znova obesile na smrt pravne države v rokah totalitarnega diktatorja. Janša se je pri tem branil, da je makroekonomija na njegovi strani. Živel Jajo!

Italijanska vlada je tudi uradno predala lastništvo tržaškega Narodnega doma slovenski manjšini, kot je bilo obljubljeno na lanski prireditvi ob stoletnici požiga Narodnega doma. Za upravljanje Narodnega doma je tako sedaj zadolžena fundacija Narodni dom, sestavljena iz predstavnikov organizacij zamejcev v Italiji in predstavnikov republik Slovenije in Italije. Član njenega upravnega odbora Walter Bandelj predstavi načrte za bodočo vsebino Narodnega doma.

Izjava