Nasvidenje na naslednjem referendumu

Aktualno-politična novica
26. 11. 2020 - 15.00
 / OFF

Etiopijski premier Abij Ahmed je ukazal vojaški prevzem prestolnice regije Tigraj, pardon, “zadnji korak k vladavini prava”, potem ko se tigrajska vojska ni predala do zahtevanega roka. Premier Abij je sicer tudi zatrdil, da se je velik del, okrog tisoč pripadnikov osvobodilne fronte tigrajskega naroda, predal etiopijski vojski v zahtevanih 72 urah, medtem ko poveljstvo fronte to zanika. Zaradi prekinjenih telefonskih povezav v okolici regije Tigraj tudi ni mogoče vedeti, katera stran govori resnico o tem, ali je etiopijska vojska obkolila prestolnico Mekele ali ne, kakor trdi fronta. Premier je tudi zavrnil mednarodno posredovanje v regiji in tako dovolil predstavnikom Afriške unije, da se srečajo z njim, ne pa tudi s predstavniki osvobodilne fronte. 

Indijski kmetje protestirajo proti zakonu, ki olajšuje neposredno prodajo zasebnim kupcem in sklepanje pogodb z zasebnimi podjetji, kar naj bi po napovedih vlade pospešilo gospodarsko rast. Nasprotniki tega septembrskega zakona trdijo, da bo zakon znižal odkupne cene živil, ki bodo postale nižje od trenutnih cen živil, po katerih jih kupuje posebna vladna agencija. Protestniki zahtevajo, naj cene živilskih izdelkov, po katerih jih odkupuje vlada, obveljajo kot najmanjše dovoljene cene tudi za ostale kupce. Poleg tega so kritični do deregulacije predpisov o prodaji, postavljanju cen in shranjevanju živil.

Protesti v New Delhiju so sicer zaradi pandemije prepovedani in protestnike je policija zvezne države Harjana na poti do prestolnice ustavila z vodnimi topovi in blokadami. Protesti kmetov in trgovskih sindikatov potekajo od septembrskega sprejetja zakona, predvsem v zveznih državah Punjab in Harjana, odvisnih od agrikulture. 

Tajci v Bangkoku protestirajo proti kraljevemu nadzoru nad njegovim večmilijardnim bogastvom. Protestirali so pred Siamsko komercialno banko, katere največji delničar s 23 odstotki delnic je kralj Maha Vadžiralongkorn. Protestirali so predvsem zaradi netransparentnosti kraljevega premoženja, za katerega se ne ve niti njegove natančne višine, in pozivali k skromnejšemu kraljevemu življenju na račun davkoplačevalcev. Protesti proti monarhiji so se začeli julija letos skupaj z zahtevami po novi ustavi in odstopu premierja Prajuta Čan Oča. Protestniki so sprva zahtevali preklic zakona, ki prepoveduje kritiziranje monarhije, kasneje pa zmanjšanje njegove osebne moči nad kraljevim premoženjem in neposrednim poveljstvom delu vojske. Policija se je odzvala tako, da je zapirala protestnike na osnovi zakona o prepovedi kritiziranja monarhije.

Državni zbor je potrdil šesti protikoronski paket ukrepov. Paket poleg potrditve starih ukrepov podjetjem prinaša tudi delno kritje delnih fiksnih stroškov. Država bo podjetjem, ki so zaradi pandemije izgubila 30 odstotkov prihodka ali več, za zadnje tri mesece povrnila del stroškov najemnine, elektrike in plač delavcev. Višina pomoči bo odmerjena na podlagi lanskega prihodka. Med podaljšanimi ukrepi ostaja državno subvencioniranje čakanja na delo in zamrznitev odplačevanja posojil za podjetja in posameznike. Proti paketu so glasovali poslanci Levice in delno Socialnih demokratov. Bili so kritični do zvišanja kazni za organizatorje zbiranja ljudi na javnih krajih, ki je sedaj med 1200 in 12.000 evri. Iz paketa je sicer izpadel predlog, da bi bili denarno kaznovani tudi tisti, ki pozivajo k takšnemu zbiranju. Prav tako je bila opozicija kritična do določb, kot je odprava akreditacije visokošolskih zavodov, ki ne vplivajo na reševanje pandemije ali gospodarstva.

Stranki Levica in Socialni demokrati sta oddali dobrih 28 tisoč glasov in sprožili postopek nastanka referenduma o zakonu o investicijah v vojsko. Stranki želita referendum o nedavno sprejetem zakonu, ki med letoma 2021 in 2026 predvideva vložitev 780 milijonov evrov v vojaške naložbe. Po prvotno zahtevanih 2500 podpisih morajo pobudniki referenduma sedaj v 35 dneh zbrati 40.000 podpisov. Vlada je sicer državnemu zboru predlagala, naj razglasi takšen referendum za ustavno nedopusten. Med drugim zato, ker sta varovanje države in varnost nujna za “zagotovitev ustavnih vrednot” in kot taka zunaj ustavnosti referendumov. V tem primeru Levica napoveduje ustavno presojo vrhovnega sodišča.  

Ministrstvo za zdravstvo je sprejelo nova pravila obveznega testiranja s hitrimi testi za vse zaposlene v domovih za starejše in socialnih zavodih. Za redna testiranja s hitrimi antigenskimi testi morajo poskrbeti domovi za starejše in socialni zavodi sami. Če ne zmorejo, jim lahko pomagajo mobilne enote ali zdravstveni domovi. Vsi zaposleni, vključno s prostovoljci in študenti, ki so delali v coni z okužbo, se bodo tako morali testirati vsaj enkrat tedensko po pojavitvi okužbe. Za socialne zavode pa velja, da se morajo testirati vsi, ki delajo in živijo v zavodu, razen če so virus že preboleli v zadnjih treh mesecih. Hitro testiranje bo v vseh domovih moralo biti uveljavljeno do 7.decembra. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.