Istanbulško sodišče je na 25 let zapora obsodilo poslanca največje turške opozicijske stranke Republikanske ljudske stranke Enisa Berberogluja. Obsojen je izdaje državnih skrivnosti od vlade neodvisnemu časopisu Cumhuriyet. Časopisu, za katerega je v preteklosti kot novinar delal tudi sam, naj bi Berberoglu posredoval video, s katerega je razvidno, da turška obveščevalna agencija prevaža orožje v Sirijo. Zgodbo, ki razkriva tajne vojaške operacije turške vlade, je Cumhuriyet objavil maja 2015. Čez leto dni je sledila obsodba odgovornega urednika Cana Dundarja na pet let zapora, ki se je nanašala prav na to razkritje. Dundar je sicer pred zaporom zbežal v tujino. Za Berberogluja pa beg ni bil izbira, policisti so ga takoj po obsodbi namreč že prijeli, s tem pa je postal prvi zaprti poslanec Republikanske ljudske stranke. Junija 2016, tik pred domnevnim poskusom državnega udara, je Erdogan podpisal zakon, ki poslancem, ki jih preiskujejo oblasti, odvzema imuniteto. Samo v Republikanski ljudski stranki je tak 101 poslanec.

Nekoliko bolj jugovzhodno, na območju bližnjevzhodne diplomatske vojne, pa Združene države Amerike ponovno sklepajo milijardne pogodbe. Nekaj tednov po tem, ko so več kot sto milijard dolarjev za ameriško orožje odšteli v Saudovi Arabiji, ameriška vojaška industrija sedaj prodaja Katarju. Zunanja ministra držav sta namreč podpisala dogovor o katarskem nakupu lovcev F-15 v vrednosti 12 milijard dolarjev. V Katarju, kjer imajo ZDA največjo vojaško letalsko bazo na Bližnjem vzhodu, sta se včeraj dve ameriških ladji udeležili skupne vojaške vaje.

Na ameriških sodiščih se medtem bije boj med staroselci in vlado. Sodnik washingtonskega okrožnega sodišča James E. Boasberg je združenim organizacijam staroselcev vsaj delno ustregel s tem, ko je vladi predsednika Donalda Trumpa naročil, naj izvede temeljite preiskave okoljevarstvenega vpliva naftovoda Dakota Access. Razsodil je, da vlada ni v dovoljšnji meri upoštevala vpliva, ki ga lahko ima izliv nafte na ribiške, lovske ali okoljske pravice. Sodba sicer ne ustavlja obratovanja naftovoda. Združenje staroselskih organizacij je na washingtonsko okrajno sodišče pred meseci vložilo zahtevo po ustavitvi obratovanja, a je njihovo zahtevo sodnik februarja že zavrnil. Decembra prejšnjega leta je bilo sicer že zabeleženo izlitje manjše količine nafte v bližini kraja, kjer so proti naftni povezavi protestirali staroselci, ki so bili pred tem razgnani s pomočjo vojske.

BBC je razkril tajne prodaje tehnologije za masovni nadzor s strani največjega britanskega proizvajalca vojaške tehnologije BAE Systems šestim državam na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Od arabske pomladi leta 2010 so vlade Saudove Arabije, Združenih arabskih Emiratov, Omana, Katarja, Alžirije in Maroka od danske podružnice BAE Systems odkupile tehnologijo Evident. Ta omogoča zaznavanje lokacije ljudi s povezavo do njihovega pametnega telefona in tudi dešifriranje vkodiranih sporočil. Prav tako BAE Systems za upravljanje s tehnologijo v omenjene države pošilja svoje uslužbence, ki tesno sodelujejo z obveščevalnimi agencijami teh držav. Prodaja te tehnologije je seveda legalna, po besedah BAE Systems tudi “odgovorna”. Kot poroča BBC, so nekateri vladni uslužbenci Združenega kraljestva sicer izrazili pomisleke, saj bi lahko prodaja ogrožala nacionalno varnost, a so danske oblasti prodajo odobrile.

Represijo pa pred olimpijskimi igrami v Tokiu leta 2020 večajo tudi na Japonskem. Tam so poslanci zgornjega doma parlamenta potrdili tako imenovani protizarotniški zakon, potem ko je bil v spodnjem domu že izglasovan. Zakon definira 277 zločinov, pri katerih bi bilo kaznivo že načrtovanje, in ne le dejanska izvedba. Policija bo lahko nalog za nadzor posameznika pridobila le na podlagi suma priprave omenjenih dejanj, ne pa tudi dokazov. Med kriminaliziranimi dejanji so se poleg načrtovanja terorističnih napadov znašli tudi mirna zasedba prostora v protest proti izgradnji stanovanj, piratsko kopiranje digitalnih vsebin in nabiranje gob v naravnih rezervatih. Pred parlamentom se je zbralo približno 5.000 protestnikov, ki opozarjajo pred spreminjanjem Japonske v družbo nadzora. Premier Shinzo Abe nujnost sprejetja zakona utemeljuje s potrebo po preprečevanju terorizma na bližajočih se olimpijskih igrah in trdi, da se z zakonom zgolj ratificira listina Združenih narodov za boj proti organiziranemu kriminalu iz leta 2000. Do zakona sta kritična tako japonska odvetniška zbornica kot posebni poročavalec Združenih narodov za Japonsko.

Iz daljnega vzhoda na vzhodni Balkan. V Romuniji se pripravlja nova politična kriza. Vladajoča stranka socialdemokratov je premierju Sorinu Grindeanuju, ki prihaja iz njenih vrst, z glasovanjem izkazala nezaupnico. Kot uradni razlog so poslanci le šest mesecev po vzpostavitvi vlade navedli neizpolnjevanje zadanih reform. K odstopu premierja je najprej pozval predsednik socialdemokratov Liviu Dragnea, ki je bil v preteklosti obsojen volilne prevare in zato trenutno ne more zasesti premierskega položaja. Prav tako so odstopili vsi ministri, a Grindeanu ne želi odstopiti z mesta premierja. Druga koalicijska stranka, Aliansa liberalcev in demokratov, je Grindeanuju prav tako odrekla podporo. Nedavno dogajanje povzame antropolog z organizacije CriticAtac Florin Poenaru.

Izjava

Poenaru razloži, kaj se dogaja v ozadju vrenja znotraj Socialdemokratske stranke, in uradni razlog za nezaupnico, torej neizvajanje reform premierja, zavrne z:

Izjava