Vlada Združenih držav Amerike je včeraj izdala spisek držav, v katerih ameriška intelektualna lastnina ni dovolj zaščitena. Na njem so se znašli Kostarika, Maroko, Pakistan, Paragvaj, Savdska Arabija, Tajska, Ukrajina, Vietnam, posebej pa sta bili izpostavljeni Indija in Kitajska. Vlada se je sicer zavoljo trgovinskih vezi in odnosov s pričakovano novo indijsko vlado uprla pritiskom ameriške farmacevtske industrije, naj Indijo označi kot kršitelja najhujše vrste. To bi namreč prineslo trgovske sankcije. So pa ameriške oblasti napovedale poglobljeno poročilo o Indiji v jeseni. Kitajsko v poročilu obtožujejo sistematične kraje ameriške intelektualne lastnine.

Svetovna banka je izdala poročilo, v katerem napoveduje, da bo po realni kupni moči Kitajska še letos postala največja svetovna ekonomija. Zaradi umetnega vzdrževanja nizke vrednosti juana bo sicer ob upoštevanju uradnih menjalnih tečajev kitajska ekonomija še vedno za 40 odstotkov manjša od ameriške. Kitajske oblasti napovedi ne priznavajo, saj bi jim status največjega gospodarstva prinesel mnoge nove zaveze, kot sta skrb za okolje in tako imenovano odgovorno ravnanje na svetovnih trgih.

Po zgledu drugih velesil pa Kitajska odgovorno ravna s terorističnimi skupinami. Ta teden je bil na obisku v separatistični zahodni provinci Xinjiang kitajski predsednik Xi Jinping. Poudaril je, da je ta provinca fronta v boju s terorizmom in da bo kitajska v tem boju uporabila taktiko preventivnega napada. A s to taktiko so ga prehiteli separatisti, ki so domnevno zagrešili včerajšnji bombni napad na železniško postajo v mestu Urumči. Eksplozija je ubila 3 ljudi, sledil pa ji je napad z noži.

Ameriški zunanji minister John Kerry se danes mudi v Etiopiji. V diplomatski prestolnici Afrike začenja tedensko turnejo, v okviru katere se bo ustavil še v surovinsko bogatih državah Demokratični republiki Kongo in Angoli. V Adis Ababi se bo sestal s kolegi iz Ugande, Kenije in Etiopije in jim za reševanje krize v sosednjem Južnem Sudanu predlagal precej neinovativno taktiko: mirovna pogajanja in sankcije. Združeni narodi opozarjajo, da Južni Sudan čaka lakota, saj je bilo mnogo ljudi v ključnem obdobju sajenja pridelkov zaradi državljanske vojne prisiljenih zapustiti svoje domove. V luči nasilja, ki ima vedno bolj jasno izraženo etnično komponento, pa ponavljajo mantro “ne bomo dopustili še ene Ruande”.

V sosednji Srednjeafriški republiki so vojaki, ki jih je tja napotila evropska misija, prevzeli nadzor nad letališčem v glavnem mestu Bangui. S tem bodo razbremenili francoske vojake, ki bodo skupaj z afriškimi lahko svoje sile zdaj usmerili v pacifikacijo prestolnice. V nasprotju z Južnim Sudanom ima mednarodna skupnost tu v rokavu precej bolj inovativno taktiko. V želji po lahki rešitvi problema, za katerega so priznali, da je bolj kompleksen, kot se jim je zdel sprva, in zaradi nezmožnosti pomiritve nasprotij med militantnimi kristjani in muslimani bodo enostavno izselili muslimane iz prestolnice ter jih preselili na agrarni sever države. Pred dnevi so tako izpraznili eno zadnjih večjih muslimanskih sosesk. Nemiri v državi so se sicer začeli z državnim udarom militantne muslimanske koalicije, ki je oblasti obtoževala marginaliziranja muslimanov in nezadostne skrbi za razvoj oddaljenih območjih, na katerih živijo.

V Istanbulu se je danes ponovno razvnel spopad med protestniki in oblastjo za trg Taksim v središču mesta. Premier Recep Tajip Erdogan je že pred dnevi napovedal, da shoda za obeleženje praznika dela na trgu, ki je bil v središču lanskih vstaj, ne bo. Ponudil jim je alternativno lokacijo na obrobju mesta, sindikati in civilnodružbena gibanja pa to možnost zavračajo. Danes so protestniki skušali prebiti policijske barikade, na kar so represivni organi odgovorili s solzivcem in vodnimi topovi, zaprte so tudi nekatere ceste in linije javnega potniškega prometa. O dogajanju v Turčiji lahko prisluhnete v OFFsajdu ob 17-ih.

Fakulteta za socialno delo med 26. majem in 7. junijem pripravlja serijo predavanj z naslovom “Od njive do mize: samooskrba kot temeljna socialna pravica”. Zaobjete teme bodo vključevale samooskrbo, trajnostno kmetijstvo, prehransko neodvisnost ter ekonomsko, socialno in okoljsko vzdržnost kmetijskih praks. O prednostih samooskrbe, tako na ravni države kot na ravni gospodinjstev, smo govorili s soorganizatorko predavanj in profesorico na Fakulteti za socialno delo Romano Zidar.

Izjavi lahko prisluhnete v ponsetku oddaje.