Joe Biden je pričakovano slavil na demokratskih volitvah v ameriški zvezni državi Ohio. Volitve tako rekoč niso odločale o ničemer, saj je njegov tekmec za demokratsko predsedniško nominacijo Bernie Sanders že izobesil belo zastavo in podprl nekdanjega podpredsednika. So pa bile demokratske volitve kljub vsemu pomembne, saj so zaradi epidemije novega koronavirusa v glavnem potekale po pošti in tako nakazujejo kako bi lahko do konca izpeljali strankarske volitve, tiste predsedniške pa bodo na sporedu predvidoma novembra.

Ostajamo v Združenih državah Amerike. Ministrstvo za obrambo je objavilo tri videoposnetke, na katerih naj bi bili po mnenju nekaterih teoretikov zarot neznani leteči predmeti iz vesolja. Pentagon se je za potezo odločil, da bi potrdil pristnost posnetkov, saj je te že pred leti objavil New York Times. Ni sicer jasno, ali gre res za neznane leteče predmete: v izjavi so zapisali zgolj, da gre za neidentificirane zračne pojave. Morda bi lahko za pojasnilo poklicali v Žalec.

Izjava.

Indijska hindujsko-nacionalistična vlada premierja Narendre Modija je zavrnila očitke o poslabšanju stanja na področju verske svobode, ki jih je v poročilu za lansko leto zapisala neodvisna, sicer pa s strani ameriškega kongresa ustanovljena Komisija za mednarodno versko svobodo. Komisija je izpostavila več problematik, najbolj pereč pa je diskriminatorni amandma zakona o državljanstvu, ki  poenostavlja postopek pridobitve državljanstva za nemuslimane iz sosednjih držav. V poročilu je Komisija izpostavila tudi situacijo v večinsko muslimanskem Kašmirju, kjer poleg omejitve dostopa do hitrega interneta zvezna oblast omejuje tudi gibanje in zbiranje in s tem onemogoča molitve in verske obrede.

Ena od preganjanih manjšin, ki si tako ne more obetati zaščite bližnje Indije, so Rohinge iz Mjanmara. Tamkajšnja vojska naj bi zopet izvajala vojne zločine proti človeštvu, a tokrat ne samo nad muslimansko manjšino Rohing, pač pa na splošno nad civilnim prebivalstvom na zahodu države, je sporočila posebna poročevalka Združenih narodov Jangi Li. Vojska naj bi po njenih navedbah kljub novemu koronavirusu stopnjevala napade na območju zvezne države Rakajn, nekdaj znane kot Arakan, in napade v državi Čin. Kljub želji avtonomističnih upornikov iz Rakajna po razglasitvi premirja, mjanmarska vojska tega ne upošteva, nekaterim pa celo onemogoča dostop do zdravstvene oskrbe. Spomnimo: Mjanmar je obtožen genocida nad muslimansko manjšino Rohing, nasilje pa je več kot 700 tisoč Rohing prisililo v begunstvo v Bangladeš. Mjanmarska vojska je v oboroženem konfliktu s številnimi verskimi in etničnimi skupinami tako rekoč od osamosvojitve leta 1948, kar se šteje za najdaljšo aktivno državljansko vojno.

Novice iz Slovenije

Mitja Batagelj, ki živi na Hrvaškem, sicer pa je sindikalni zaupnik v Obalnem domu upokojencev Koper, je prejel delovno knjižnico zaradi odreditve 14-dnevne izolacije s strani mejnih organov. Tako ni mogel priti na delovno mesto. Vodstvu doma upokojencev se zdi takšna poteza legalna. Pa je legitimna? Več v OFFsajdu ob 17.00.

Državni zbor je potrdil drugi protikoronski sveženj interventnih ukrepov. Paket prinaša formiranje jamstvene sheme, s katero bo država pomagala podjetjem pri najemu bančnih posojil. Poleg tega prinaša še zvišanje povprečnine za občine, oprostitev plačila najemnin za poslovne prostore v državni ali občinski lasti in povečanje zadolževanja države. Poleg tega so predstavniki ljudstva sprejeli še novelo k interventnemu zakonu, ki prinaša dodatno pomoč še nekaterim posameznikom, med drugim izrednim študentom. Tudi pogoji za pomoč samozaposlenim in delodajalcem, ki so poslali delavce na čakanje, so po novem manj strogi. Za pospešitev investicij v gradbeništvu pa je vlada pripravila tudi sporno novelo, ki zaostruje pogoje sodelovanja nevladnih organizacij pri postopkih izdaje gradbenega dovoljenja in jim de facto za dve leti onemogoča delovanje v javnem interesu.

Na včerajšnji izredni seji so se ukvarjali tudi z rošadami v delovnih telesih zaradi nastopa nove vlade. Tako bo komisijo državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb vodil Matjaž Nemec, ki je nasledil prvaka krščanskih demokratov Mateja Tonina. Komisijo za nadzor javnih financ bo vodil poslanec LMŠ-ja Igor Peček. Preiskovalno komisijo o nepravilnostih na programu otroške kardiologije ter na področju nabav medicinske opreme bo vodila poslanka SDS Karmen Furman, saj je Jelka Godec nastopila službo državne sekretarke na ministrstvu za zdravje. Nedvomno najpomembnejšo in najbolj državotvorno komisijo, ki želi oprati ime samooklicanega drugorazrednega Franca Kanglerja, trenutnega državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, pa bo vodil poslanec slovenskih domoljubnih demokratov Dejan Kaloh. Nasledil je Žana Mahniča, ki križanke rešuje v kabinetu Janeza Janše.

Obrambni minister Matej Tonin in novi načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš sta najlepšega predsednika Republike Slovenije vseh časov Boruta Pahorja, ki v prostem času, ko ni na Instagramu, opravlja tudi nalogo vrhovnega poveljnika slovenskih vojakov, seznanila s poročilom o pripravljenosti oboroženih sil v lanskem letu. Ocena vojske za delovanje v vojnih razmerah ostaja cvek, se je pa ocena za delovanje v miru povišala z zadostne na dobro. Razlogov za nezadostno oceno na področju pripravljenosti v vojni je kar nekaj, med drugim premajhna popolnjenost enot s kadri in zastarelost vojaške tehnike. Pahor je zbrane še obvestil, da bo brigadirja Glavaša v čin generalmajorja povišal v mesecu grudnu letos.

Znanstvena redakcija sporoča: Svetovna zdravstvena organizacija je zaskrbljena glede morebitne uvedbe tako imenovanih potnih listov imunosti na novi koronavirus, o čemer naj bi razmišljalo več držav, med drugim tudi vladi v Združenem kraljestvu in Nemčiji. S tem dokumentom bi lahko osebe, ki so virus premagale, dokazale svojo imunost. Vendar je imunost, ki se običajno razvije po okužbi z virusi, v primeru novega koronavirusa še vedno precej neraziskana. Kot kažejo trenutne raziskave, ljudje bolezen prebolijo na precej različnih načinov, razlikuje se tudi stopnja imunosti, ki sledi premagani bolezni.

V nedavno objavljeni in še ne recenzirani raziskavi s Kitajske so preverili imunski odziv pri 175-ih osebah, ki so prebolele COVID-19 z blažjimi simptomi. Pri 70-ih odstotkih se je razvil močan odziv s protitelesi, okoli 25 odstotkov oseb je imelo v krvi nižjo koncentracijo protiteles, medtem ko pri petih odstotkih protiteles sploh niso zaznali. Prav tako ne vedo, kakšno stopnjo imunosti pomenijo prisotna protitelesa: ali gre za popolno imunost na okužbo ali bolj za to, da bolezen prebolimo v blažji obliki. Nejasno je tudi to, koliko časa bo ta imunost trajala. Najboljše ocene izhajajo iz raziskav z drugimi koronavirusi, ki kažejo na prisotnost protiteles približno eno leto po okužbi.