Modijeva dobra volja do beguncev
Zgornji dom indijskega parlamenta, rajya sabha, je včeraj potrdil sporni amandma zakona o državljanstvu, ki so ga že v ponedeljek z veliko večino sprejeli poslanci spodnjega doma - oziroma loka sabhe. Amandma poenostavlja postopek pridobitve državljanstva za določene begunce oziroma migrante brez ustreznih dokumentov, ki prebivajo v Indiji, izvirajo pa iz treh indijskih sosed - Afganistana, Pakistana ter Bangladeša. Zakon je doma - in še bolj v tujini - naletel na obsežne kritike in obtožbe o diskriminaciji. Amandma namreč predvideva podelitev državljanstva pripadnikom šestih religij, ki so v teh državah preganjane, a med temi religijami ni islama, čeprav je med migranti, ki živijo v Indiji, tudi precej muslimanov, ki so iz takšnega ali drugačnega razloga morali zapustiti svoje izvorne države.
Novinarka in urednica neodvisnega indijskega medija The Logical Indian Shweta Kothari opiše, za kaj pri zakonu sploh gre.
Amandma bo sicer pozitivno vplival na določene manjšine, ki so v brezpravnem položaju. Kothari pojasni, koliko ljudi in katere manjšine bi zakon lahko zadeval. Podatka o točnem številu islamskih migrantov v državi sicer ni.
Dhruv Rathee, indijsko-nemški aktivist, neodvisni novinar in youtuber, pojasni, kako je vlada premierja Narendre Modija utemeljevala sprejetje amandmaja.
Logika Modijeve vlade je torej v tem, da imajo muslimanski begunci tako ali tako na voljo veliko islamskih držav, v katerih lahko zaprosijo za državljanstvo. Shweta Kothari meni, da taka logika težko skriva očitno diskriminatornost amandmaja, saj so tudi muslimanske manjšine v sosednjih državah preganjane.
Protesti, ki jih je sprožilo sprejetje amandmaja, so v nekaterih delih države postali tudi nasilni, posredovala je vojska, določena pa je bila tudi policijska ura. Kot pove Kothari, je bilo največ nasilja predvsem v pokrajini Asam na severovzhodu države - kjer pa prebivalci protestirajo proti temu, da bi sploh katera koli manjšina pridobila indijsko državljanstvo.
Rathee meni, da njihova nastrojenost proti migrantom izhaja iz časa v sedemdesetih letih, ko je v državo prihajalo na milijone beguncev iz Bangladeša.
Arunabh Saikia, novinar indijskega medija Scroll, meni, da je sprejetje amandmaja tesno povezano s siceršnjo Modijevo nacionalistično politiko. Slednja ima glede na prepričljivo sprejetje amandmaja sicer neomajno podporo celotne desničarske koalicije.
Prav tako Saikia meni, da diskriminatorna politika Modijeve vlade ni vidna zgolj v omenjenem amandmaju, pač pa tudi v nedavni odločitvi, da bodo tako imenovani Nacionalni register indijskih državljanov - krajše NRC - ki je predhodno veljal samo za pokrajino Asam na severovzhodu države, razširili na celotno državo. Register bi bil tako namenjen predvsem izključevanju muslimanske manjšine.
Nasprotniki zakona upajo, da bo dokončno uveljavitev zakona preprečilo ustavno sodišče. Amandma naj bi namreč po nekaterih interpretacijah kršil 14. člen indijske ustave, ki vsem prebivalcem države omogoča enakost pred zakonom. Prav tako naj bi kršil zapovedano ločenost verskih in državnih institucij. A kot za konec OFFsajda pove Kothari, je Modijeva vlada prepričana, da bo v primeru, da do pride do tovrstnega poskusa izpodbijanja zakona, tudi ustavno sodišče odločilo v njen prid.
Dodaj komentar
Komentiraj