Vlada je razrešila direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, krajše Sova, Rajka Kozmelja in na položaj imenovala Janeza Stuška. Kozmelj je nepreklicen odstop premierju Janezu Janši podal v sredini marca. V odstopni izjavi je kot razlog za navedel izključitev Sove iz Sveta za nacionalno varnost, ko je ta razpravljal o odzivu države na epidemijo. Na včerajšnji dopisni seji je vlada tako za direktorja imenovala nekoga, ki ji bolj ustreza. Stušek je bil imenovan za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Novi direktor je kariero začel v Slovenski vojski, bil je asistent na Fakulteti za varnostne vede, zdaj pa je zunanji sodelavec Sveta Evrope s svojo odvetniško pisarno. 

Poslanka LMŠ Jerca Korče je prek Twitterja napovedala, da bodo v njeni stranki predlagali ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o nabavah zaščitne opreme. Predlog podpirata tudi Levica in SAB, od koder so javili, da so že prej predlagali nadzor nad dodeljevanjem vseh javnih sredstev v času epidemije. Vlada se je morala v zadnjem mesecu večkrat zagovarjati zaradi svojega kriznega poslovanja. Najprej je nekako “izginilo” tri milijone zaščitnih mask, ki jih je Slovenija naročila. Zatem sta se morala zaradi očitkov o nepotizmu zagovarjati tako obrambni minister Matej Tonin kot gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Država je namreč sklenila posel s podjetjem Acron, v katerem je zaposlena Toninova mati, in s tekstilnim podjetjem žene Počivalškovega bratranca. Med novejšimi je novica, da naj bi podjetje Joca Pečečnika Public Digital Infrastructure, ki je podpisalo pogodbo z zavodom za blagovne rezerve, preprosto ukradlo del kitajske pošiljke mask, namenjene za druge države. Uvedbo parlamentarne preiskave lahko predlaga vsak poslanec, državni zbor pa jo mora odrediti, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet. 

Minister za zdravje Tomaž Gantar je sporočil, da vlada načrtuje širše testiranje, ki bo ustvarilo jasnejšo sliko o številu okuženih z novim koronavirusom. Testiranja bodo opravili na reprezentativnem vzorcu okoli 1000 do 1500 prebivalcev po vsej državi. Vzorec bi naj zajel tako odrasle in otroke, izbrani bodo anketirani o njihovem zdravstvenem stanju, če bodo privolili pa jim bodo vzeli še bris in vzorec krvi. Na podlagi pridobljenih rezultatov naj bi potrdili, da so v populaciji ljudje, ki so okužbo preboleli v samoizolaciji. Poleg tega so napovedali, da bodo ugotovitve ključne za postopno sproščanje ukrepov. 

Znanstvena redakcija sprašuje: Kako dolgo bo karantena še trajala? Kakšna prihodnost je pred nami? Na takšna in podobna vprašanja je veliko odgovorov, vsi niso samo znanstveni, čeprav bomo danes poročali o rezultatih raziskave, ki so jo objavili epidemiologi in epidemiologinje s harvardske univerze. 

Na podlagi podatkov o dveh drugih vrstah koronavirusov, ki se pogosteje pojavljata pozimi, so oblikovali napovedovalni model za novi koronavirus. Predvidevajo, da se bodo izbruhi novega koronavirusa ponavljali vsako zimo in bodo tako ponavljajoči se ali dolgotrajnejši ukrepi socialnega distanciranja potrebni vsaj do leta 2022. Ti ukrepi bodo odvisni tudi od tega, kakšna zdravila in cepiva bodo v prihodnosti na voljo, kako uspešno se bo na te izbruhe prilagodil zdravstveni sistem, kako dolgo imunost na virus bomo razvili in koliko prebolelih bo imunih. Za preverjanje števila prebolelih so izpostavili tudi pomembnost razvoja krvnih testov na protitelesa. Predvidevajo, da bo tudi v primeru morebitnega izkoreninjenja virusa potreben nadzor nad njegovim pojavljanjem vsaj do konca leta 2024.

Dosti bolj kratkoročno na trenutno zdravstveno krizo gleda predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je naročil vladi, naj ustavi financiranje Svetovne zdravstvene organizacije, z angleško kratico WHO. Trump je zdravstveni organizaciji pripisal krivdo za šrijenje koronavirusa in jo obtožil kitajskocentričnosti. Zdaj namerava WHO kaznovati in opraviti preiskavo njenega odziva na epidemijo, ki bo trajala od 60 do 90 dni. Vendar za zdaj lahko Trump le začasno zadrži plačilo do 45 dni, če pa v tem času ne dobi odobritve kongresa, ki sredstva deli, bo moral denar vseeno nakazati. Glede na to, da imajo v kongresu večino demokrati, potrditve najverjetneje ne bo dobil. WHO v določeni meri financirajo prostovoljni prispevki držav članic, tako da izpad ameriških sredstev ne bi bil zanemarljiv, saj predstavlja skoraj 15 odstotkov proračuna organizacije, ki na letni ravni znaša okoli 4 milijarde evrov. 

Na Poljskem je vlada izkoristila krizno situacijo in prepoved množičnega zbiranja za ponovno obravnavo o omejitvah dostopnosti do splava in spolne vzgoje. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost, krajše Pis, je morala prejšnje poskuse omejitev opustiti zaradi množičnih protestov, ki zdaj zaradi novega koronavirusa niso mogoči. V karantenskem duhu je tako v parlamentu napovedana obravnava pobud, ki obsegajo kriminalizacijo spolne vzgoje in nova določila, s katerimi bi se omejila možnost splava, v primerih, ko genetski testi pokažejo nepravilnosti pri zarodku. Stranka Pis spolni vzgoji odločno nasprotuje, ker po njihovem učenje otrok o različnih spolnih orientacijah ogroža poljsko kulturo. 

Na Irskem sta večni strankarski tekmici Fine Gael in Fianna Fail  dva meseca po parlamentarnih volitvah prišli do dogovora in s tem napovedali tvorjenje vlade. Desetletja nasprotujoči si stranki, ki efektivno držita tako rekoč enake desnosredinske pozicije, je v sodelovanje prisilil uspeh leve Sinn Fein, ki je presenetljivo osvojila največ glasov, ob morebitnih novih volitvah pa se ji, če je verjeti anketam, obeta še boljši izid.