Savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, de facto voditelja Saudove Arabije, je kralj Salman imenoval za premierja te absolutne monarhije. Funkcijo uradnega voditelja sicer opravlja kralj, a 86-letni monarh politično moč prenaša na svoje naslednike. Princ Mohamed je bil pred tem na čelu obrambnega ministrstva, ki ga po novem vodi njegov brat Khalid bin Salman. Mohamedu premierska funkcija med drugim prinaša imuniteto pred pregonom v Združenih državah Amerike. Tam naj bi tožbo proti njemu pripravljala žena novinarja Washington Posta Džamala Kašogija, ki so ga Saudi likvidirali leta 2018 v Istanbulu. Sojenje 26 saudskim državljanom je turško sodišče aprila ustavilo in sporočilo, da se bo nadaljevalo v Saudovi Arabiji.

V prestolnici Gvineje začenjajo sojenje nekdanjemu diktatorju Gvineje Moussi Dadisu Camaraju zaradi pokola najmanj 150 ljudi in množičnih posilstev na protestih leta 2009. Camara je leto prej izvedel vojaški udar in postal predsednik države, zaradi česar se je okoli 50 tisoč miroljubnih protestnikov zbralo na stadionu v glavnem mestu Conakry, kjer se je tudi zgodil pokol. Preživeli pričajo, da so vojaki iz predsedniške garde in policisti vstopili na stadion, zaprli izhode in začeli napadati ljudi. Po ugotovitvah posebne komisije Združenih narodov so posilili vsaj 109 žensk ter z noži in mačetami napadli protestnike. Camaraju in še desetim obtoženim so včeraj odvzeli prostost in bodo do sodbe v priporu. Camara se je na kraj zločina vrnil v soboto, pred tem je živel v Burkina Fasu.

Tajska vlada bo legalizirala splav do 20. tedna nosečnosti, kar je osem tednov dlje, kot je bilo dovoljeno do sedaj. Odločitev je vlada sporočila v uradnem listu kraljevine, v katerem je pojasnila, da se bodo osebe, ki so noseče več kot 12 in manj kot 20 tednov, morale pred umetno prekinitvijo nosečnosti najprej posvetovati z zdravnikom. Do lanskega februarja, ko so splav legalizirali do 12. tedna nosečnosti, je bil ta kaznivo dejanje. Dovoljen je bil le v primeru posilstva ali ogrožanja materinega življenja, sicer pa so bile ženske lahko kaznovane z globo okoli 260 evrov ali šestmesečno zaporno kaznijo oziroma tudi z obojim.

Hrvaška civilna iniciativa Dosta! je Republiko Hrvaško prijavila Združenim narodom zaradi ravnanja v primeru Mirele Čavajda. Na Hrvaškem ji namreč v nobeni zdravstveni ustanovi niso omogočili prekinitve nosečnosti, čeprav je imel zarodek možganski tumor, zaradi katerega bi se rodil možgansko hudo prizadet ali pa bi kmalu po rojstvu umrl. V iniciativi od Združenih narodov zahtevajo, da raziščejo primer, v katerem naj bi Hrvaška kršila lastno zdravstveno zakonodajo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Po precedenčnih sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice bi morale vse klinike, ki so zavrnile prekinitev nosečnosti, Mirelo Čavajda napotiti v ustrezno ustanovo, kjer bi opravili splav. Čeprav ji je komisija v Zagrebu splav odobrila, so ji klinike ponudile zgolj inducirani porod. Čavajda naj bi nato v 27. tednu nosečnosti le opravila splav v Sloveniji.

Državni zbor je sprejel rebalans proračuna, ki predvideva najvišjo državno porabo v 30-letni zgodovini slovenskih proračunov. Poraba bo po novem proračunu 14,6 milijarde evrov, kar je za okrog 600 milijonov evrov več kot v proračunu, ki ga je državni zbor sprejel v času Janševe vlade novembra lani. Prav tako bodo načrtovani prihodki za približno milijardo evrov višji od načrtovanih v prejšnjem proračunu, kar pomeni, da je načrtovani primanjkljaj nekoliko manjši. Takšno znižanje primanjkljaja je kritiziral fiskalni svet, saj naj bi predstavljal osnovo za čezmerno porabo v prihodnjih proračunih. Skupna rast porabe je v sprejetem rebalansu precej omejena, saj naj bi se v letu dni povečala za dobra dva odstotka, medtem ko se je lani povečala za dobrih 13 odstotkov. Fiskalni svet je opozoril, da bi lahko takšno omejevanje rasti porabe obremenilo javne finance v naslednjih letih in pripomoglo k dolgoročni visoki inflaciji.

Državni zbor je sprejel tudi novelo zakona o fiskalnem pravilu. Z njo odpravlja pravno praznino glede delovanja fiskalnega sveta v primeru, da po poteku petletnega mandata članov niso imenovani novi. V takšnem primeru do imenovanja novih članov delo opravljajo člani, ki jim je mandat potekel. Pravna praznina je bila ugotovljena lani, ko je članom fiskalnega sveta spomladi potekel mandat. Decembra je državni zbor člane ponovno izvolil, vlada pa je takrat predlagala zakonsko ureditev pravne praznine, vendar v času prejšnje vlade državni zbor o tem ni odločal.

Poslanci so v parlamentu sprejeli tudi zakon o preoblikovanju sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov. Obstoječi sklad je bil oblikovan leta 1994 in ga skupaj upravljata slovenska in hrvaška vlada. Zakon na novo določa pobiranje prispevka za odlagališče radioaktivnih odpadkov.

Predstavniki ljudstva v »hramu demokracije« so bili zaposleni tudi s sprejemanjem zakona o elektronskih komunikacijah. Ta v slovenski pravni red prenaša določbe evropske direktive, ki omogoča poceni dostop do širokopasovnega internetnega omrežja, spodbuja uporabo visokozmogljivih omrežij, vzpostavlja omrežje za javno obveščanje in opozarjanje ter izboljšuje varnost komunikacijskih omrežij. Rok za prenos direktive je potekel decembra 2020, zato bo morala Slovenija plačati kazen 800 tisoč evrov Evropski komisiji, ki je zaradi zamude že vložila tožbo na Sodišču Evropske unije.

Stanovalci mestne četrti Nova vas v Celju nasprotujejo občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu, ki so ga z 21 glasovi za in s šestimi proti sprejeli mestni svetniki. Razlog spora je strmo pobočje ob gozdičku pri celjski Osnovni šoli Frana Roša, na katerem naj bi po novem načrtu zgradili tri nove hiše. Prebivalci mestne četrti opozarjajo, da njihova tri metre široka cesta ni dovolj velika za gradbena dela in povečan promet. Zaradi bližine gozdička, ki je obenem še učilnica na prostem, pa predlogu nasprotujejo tudi v osnovni šoli. Poleg tega naj bi bili predvideni objekti večji od dosedanjih vrstnih zgradb, s čimer bi osnovni šoli odvzeli pogled na Celje. Več o sporu v današnjem OFFsajdu ob petih.

OFF sta pripravila vajenka Zala in Vito.

Vir fotografije: Flickr, Placio do Planalto, creative commons