Kosovski premier Albin Kurti je za mesec dni odstopil od uvedbe recipročnih ukrepov proti Srbiji. Z njihovo uvedbo bi Srbi ne smeli vstopati v državo s srbskimi osebnimi dokumenti, temveč bi jim Kosovo izdalo dovoljenje za prečkanje meje, ki bi veljalo tri mesece. Srbija sicer že 11 let državljanom Kosova izdaja začasna dovoljenja za prehod srbske meje. Drugi del preloženih mejnih pravil zadeva registrske tablice. Državljani Kosova, ki imajo vozila s srbskimi registrskimi tablicami, bi jih morali zamenjati za kosovske. Kurti je ukrep preložil po posvetu z ameriškim veleposlanikom Jeffreyjem Hovennierjem. Zaradi napovedanih sprememb so namreč Srbi na severu Kosova postavljali cestne barikade, tudi do dveh mejnih prehodov s Srbijo. Kurti je odlok novih pravil pogojeval z umikom barikad. Kosovski Srbi so umaknili nekatere, a ne vseh barikad. 

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal novo pomorsko doktrino. Razglasil je, da bodo zgradili novo ladjedelnico za ogromna plovila na daljnem vzhodu. Zgradili bodo tudi nove letalonosilke ter protiladijske rakete, ki naj bi letele petkrat hitreje kakor zvok. Za neomejen dostop do Kaliningrada, ruskega ozemlja med Litvo in Poljsko, bodo poskrbeli z novo trajektno linijo do Sankt Peterburga. Doktrina napoveduje tudi močan nadzor nad neruskimi plovili v Severnem morju in nadaljnjo stalno prisotnost ruske mornarice v Sredozemlju. V doktrini so kot primerne partnerice, v sodelovanju s katerimi bi Rusija ojačala pomorsko prisotnost, navedene Indija, Irak, Iran in Saudova Arabija.  Arktično morje pa doktrina označuje kot »regijo, zelo pomembno za Rusijo«. Kot glavno grožnjo Rusiji doktrina pričakovano prepoznava Združene države Amerike in zavezništvo Nato.

Nadaljujemo s pošiljko rusko-ukrajinskih novic. Prva pošiljka koruze je odplula iz Odese proti Libanonu. Pošiljka je posledica dogovora, da Rusija ne bo ovirala izvoza žitaric iz treh ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Izplutje ladij z žitom naj bi, po oceni ukrajinskega ministra za infrastrukturo Aleksandra Kubrakova, Ukrajini prineslo vsaj milijardo evrov in kmetom omogočilo nakup novih semen za novo žetev. Po trditvah predsednika Volodimirja Zelenskega bo Ukrajina letos požela polovico manj kakor lani. 

Ukrajinski predsednik je v televizijskem nagovoru ukazal obvezno evakuacijo civilistov iz vzhodnega dela Doneške regije. Evakuacijo je predlagal tudi ljudem celotne Donbaške regije, ki je le delno pod nadzorom ukrajinske vojske. Ljudem, ki se bodo evakuirali, bo država dala kompenzacijo. 

Proizvodna aktivnost štirih največjih gospodarstev Evropske unije je julija upadla. Po anketah, ki jih med gospodarskimi subjekti izvaja bonitetna agencija Standard and Poor's, se je gospodarska aktivnost prvič po letu 2020 zmanjšala v Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji. 

V vrsto držav, ki pričakujejo posojilo Mednarodnega denarnega sklada, se je postavila še Zambija. Kitajski in francoski upniki zambijskega dolga so namreč pristali na prestrukturiranje zunanjega dolga, ki ga je država nehala odplačevati leta 2020. Kitajska je s šestimi milijardami evrov posojil največja posojilodajalka zambijski državi. Skupno ima do zunanjih upnikov Zambija okrog 17 milijard evrov dolga. Mednarodni denarni sklad pa naj bi ji po dogovoru s Kitajsko in Francijo posodil okrog 1,3 milijarde evrov.

Aminata Toure, ki je na senegalskih parlamentarnih volitvah vodila listo vladajoče koalicije, je na nacionalni televiziji razglasila zmago. Toure je dejala, da so zavezniki predsednika Mackyja Salla prejeli večino v parlamentu, ni pa povedala, koliko sedežev so osvojili. Vodja najmočnejše opozicijske koalicije in župan prestolnice Dakar Barthelemy Dias je opozoril, da razglasitev rezultatov ni v pristojnosti Aminate Toure. Ljudstvo je pozval k protestom. Volilna komisija je sicer pred volitvami preprečila kandidaturo vidnim opozicijskim politikom na podlagi tehničnih razlogov. Kandidirati ni mogel denimo Ousmane Sonko, ki je na predsedniških volitvah leta 2019 osvojil tretje mesto. Izbruhnili so protesti, a kandidate je opozicija nazadnje morala nadomestiti z manj znanimi imeni.

Vodja mjanmarske hunte, general Min Aung Hlain, je podaljšal izredno stanje v državi za šest mesecev. Izredno stanje velja od državnega udara februarja 2021, ko je vojska odstavila vlado Aung San Su Či. General je izjavil, da podaljšanje izrednega stanja omogoča »krepitev resničnega in discipliniranega večstrankarskega demokratičnega sistema, kakršnega si želijo ljudje«.

Trendu omejevanja pravice do splava se pridružuje ameriška zvezna država Zahodna Virginija. Ta je morala sprejeti nov zakon, saj ji zvezno vrhovno sodišče ni dovolilo uveljaviti zakona iz 19. stoletja. Tamkajšnji senat je tako sprejel zakon, ki prepoveduje splav, razen v primeru nevarnosti za materino življenje ali v primeru smrti zarodka. V primeru posilstva in incesta ima nosečnica tudi možnost opraviti splav prva dva meseca oziroma prve 3 mesece in pol, če je mladoletna. A zgolj v primeru, da je posilstvo prijavila policiji. Zakon morajo sedaj še enkrat potrditi v spodnjem domu predstavnikov, tam morajo tudi razrešiti vprašanje, ali naj zakon vsebuje zaporne kazni za zdravnike, ki bi opravili splav. Senatorje namreč skrbi, da bi zaradi novega zakona težko privabili zdravnike. Zdravnik lahko še vedno izgubi zdravniško licenco, če opravi nelegalni splav. 

Po neuradnih informacijah časnika Dnevnik bosta Komisija za preprečevanje korupcije in oddelek specializiranega državnega tožilstva preiskovala avtocestno policijo. Notranja revizija je namreč pokazala napake pri pogodbah, sklenjenih predvsem z Darsom. V pogodbah naj bi namreč bila neutemeljena pavšalna nakazila in donatorske pogodbe, ki v resnici niso donacije.