Današnji Off pričenjamo v zahodni Afriki. Predsednik Gvineje Bissau José Mario Vaz je z dekretom razpustil vlado pod vodstvom premiera Domingosa Simoesa Pereire. Predsednik se je za to potezo odločil po več tednov trajajočem sporu s premierom glede porabe denarja iz virov mednarodne pomoči in ponovnega imenovanja nekdanjega ključnega vojaškega častnika. Gvineja Bissou se vse od razglasitve samostojnosti od Portugalske leta 1974 sooča s težavami pri izvajanju demokratičnega procesa predaje oblasti. Bogata zgodovina državnih udarov je vsakemu izvoljenemu voditelju preprečila, da bi zaključil mandat, medtem ko ima vojska močno vlogo v družbi in v nezakoniti trgovini s kokainom. Gvineja Bissou namreč velja za eno izmed glavnih vozlišč trgovanja s kokainom med Latinsko Ameriko in Evropo.

Gladko izvajanje demokratičnega procesa pa povzroča težave tudi v Mjanmaru, kjer je bil odstavljen predsednik parlamenta in vodja največje stranke Shwe Mann. Shwe Mann se trenutno nahaja v svojem domovanju pod nadzorom varnostnih sil. Odstavil ga je predsednik Thein Sein, ki je čedalje manj naklonjeno gledal na povezovanje predsednika parlamenta z voditeljico opozicije Aung San Su Či pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami 8. novembra. Tako predsednik Thein Sein kot do pred kratkim predsednik parlamenta Shwe Mann sta namreč bila vidna predstavnika nekdanje vojaške hunte, ki je bila na oblasti v državi do leta 2011. Vendar je Shwe Mann, ki se zavzema za odpravo ustavnih določb, ki ohranjajo privilegiran položaj vojske v političnem sistemu, večkrat namignil, da je pripravljen skleniti zavezništvo z voditeljico opozicije, ki zaradi prepovedi kandidature potrebuje močno osebnost za zmago lastne stranke. Vojski sicer po ustavi avtomatično pripada četrtina parlamentarnih sedežev in ima tudi pravico veta na odločitve zakonodajalca.

Ostajamo v Aziji, kjer se v brezbrižnosti mednarodne skupnosti nadaljuje jemenski konflikt. Medtem ko sile, zveste odstavljenemu predsedniku Abedrabbu Mansouru Hadiju, podprte s strani zračnih napadov Savdske Arabije, čedalje bolj prevzemajo pobudo v boju proti uporniškim šiitskim Hutijem, se stopnjuje humanitarna stiska prebivalstva. Opazovalni misiji Združenih narodov in Mednarodnega rdečega križa, ki sta te dni obiskali Jemen, sta opozorili, da se civilno prebivalstvo namerno izpostavlja lakoti. Savdska Arabija namreč redno izvaja napade nad tržnicami in kamioni, ki prevažajo hrano, kar naj bi koristilo neimenovani strani v konfliktu, čeprav je znano, kdo uživa savdijsko podporo. Tako naj bi bilo po ocenah okoli 6 milijonov civilistov izpostavljenih pomanjkanju hrane, pitne vode in najnujnejših zdravil, medtem ko je kar 850.000 otrok podhranjenih, in v kolikor se položaj ne popravi znatno, bi lahko ta številka v naslednjih tednih presegla milijon. Predstavniki opazovalnih misij so opozorili, da takšno namerno stradanje civilnega prebivalstva lahko predstavlja zločin proti človeštvu.

Medtem pa se širi Evroazijska gospodarska unija. Kirgizija je postala polnopravna članica Evroazijske unije in tako poleg Rusije, Belorusije, Kazahstana in Armenije njena peta članica. Kirgizija je za članstvo v uniji, ustanovljeni 1. januarja letos, zaprosila konec lanskega leta. Evroazijska unija naj bi po zgledu Evropske unije postopoma vzpostavila skupen trg na postsovjetskem prostoru in je zlasti v interesu Rusije, ki jo skrbita vzpenjajoča Kitajska na eni in težaven odnos z Evropo na drugi strani. Kljub ambicioznim napovedim o stapljanju trgov pa Evroazijsko gospodarsko unijo že pestijo težave, kot so slaboten rubelj in partikularni gospodarsko-politični interesi članic. Tako je tudi Kirgizija uveljavila pravico do ohranitve carin v predhodnem obdobju nad več kot 160-imi različnimi proizvodi.

Zamotani odnosi med Moskvo na eni in Ukrajino ter Evropsko unijo na drugi strani bodo očitno v naslednjih dneh povzročali preglavice italijanski politiki. V Sanremu je bil namreč na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je izdal Kijev, aretiran nekdanji ukrajinski poslanec in eden izmed najvidnejših predstavnikov proruske opozicije Igor Markov. Markova namreč Ukrajina obtožuje huliganstva, saj naj bi med provladnimi demonstracijami v rodni Odesi leta 2007 z istomišljeniki fizično napadel podpornike takratnega proevropskega predsednika Viktorja Juščenka. Markov je vse od spremembe oblasti v Kijevu bival v Rusiji, kjer je igral vidno vlogo pri Komiteju za nacionalno odrešitev Ukrajine, ki ga je ustanovil odstavljeni predsednik Viktor Janukovič, in je prav kot ambasador omenjenega komiteja pripotoval v Italijo z ruskim potnim listom, da bi vodil pogovore s proruskimi italijanskimi predstavniki. Prav njegova domnevna diplomatska vloga in njegovo sklicevanje, da mu v ukrajinskem zaporu grozi mučenje, bo otežilo odločitev italijanskih oblasti o njegovi izročitvi. O izročitvi bo sicer na podlagi ukrajinske tiralice odločalo prizivno sodišče v Genovi, končna odločitev pa bo politična.

Nadaljujemo z aretacijami v Črni Gori. Po nalogu posebnega državnega tožilstva je namreč bilo aretiranih več visokih sedanjih in nekdanjih funkcionarjev Občine Budva, med katerimi je tudi župan Lazar Rađenović, nekdanji župan  Rajko Kuljača in nekdanji namestnik župana ter brat vidnega črnogorskega politika Svetozarja Markovića, Dragan Marković. Obtoženci naj bi z zlorabo položaja oškodovali občino za več milijonov evrov pri investicijah v gradnjo tržnega centra in adaptaciji plaže. Črnogorski mediji so sicer že dlje časa šušljali, da naj bi med nekdanjimi in sedanjimi občinskimi veljaki zavladala prava panika, ko so se razširile informacije, da je posebno državno tožilstvo ugotovilo hude nepravilnosti pri podelitvi koncesije za adaptacijo plaže Jaz leta 2007 zasebnemu podizvajalcu, podjetju Gugi Komerc. Neuradno naj bi bil občinski proračun odškodovan za 7.000.000 evrov.