Bolivijski šef agencije za nadzor nad pridelavo koke je bil aretiran zaradi obtožb o nezakoniti preprodaji zasežene koke in drugih kaznivih dejanj. Luis Cutipa naj bi preko sorodnikov preusmeril 45 ton kokinih listov, ki so končali v rokah narko kartelov, poleg tega pa naj bi pri kandidaturi za že omenjeno delovno mesto falsificiral dokumente in se premoženjsko okoristil s povišanjem cen licenc za pridelovalce koke. Cutipa se brani, da je bila agencija prisiljena v dvig cen za pridobitev licenc, potem ko je predsednik države Evo Morales odrekel gostoljubje agenciji Združenih držav Amerike za mednarodni razvoj. Povečani prihodki naj bi bili namenjeni za pokrivanje stroškov agencije, preostanek zbranih sredstev pa naj bi končal na vladnem računu.

Na stotine ameriških podjetij, ki rokujejo z osebnimi podatki državljanov Evropske unije, naj bi lagalo o spoštovanju sporazuma o zaščiti podatkov, znanega pod imenom Safe Harbour Framework. To je v pričanju pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta dejal Christopher Connolly, direktor avstralskega svetovalnega podjetja s področja internetnega prava, ki je še razkril, da je približno vsaka sedma trditev podjetij o prijavi v sistem samocertificiranja lažna. Omenjeni sporazum o spoštovanju evropskega prava o zaščiti podatkov sta Evropska komisija in gospodarsko ministrstvo Združenih držav sklenila leta 2000, do konca leta pa bo komisija po napovedi izdelala oceno o njegovem spoštovanju.

Mjanmarska vlada je pomilostila 56 političnih zapornikov, ki bodo še danes izpuščeni iz zapora. Novico je že potrdila zveza nekdanjih političnih zapornikov, ki dodaja, da so v omenjeni kategoriji po večini pripadniki etničnih manjšin. Julija je bilo že pomiloščenih 73 političnih zapornikov, predsednik Thein Sein pa obljublja pomilostitev prav vseh do konca leta. Njihovo natančno število ni znano, po nekaterih ocenah iz julija naj bi bilo za rešetkami še vedno kakih 80 disidentov, 70 pa naj bi jih čakalo na sojenje. Organizacije za varstvo človekovih pravic režimu očitajo, da se za pomilostitve odloča v času diplomatskih pogajanj zaradi pridobivanja točk pri mednarodni skupnosti. Od leta 2003, ko je z oblasti sestopila vojaška hunta, je bilo v valovih pomiloščenih več sto vladnih oporečnikov, menihov, novinarjev in odvetnikov.

Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je v intervjuju za BBC kritiziral Nato, češ da je v njegovi državi povzročil veliko trpljenja, ni pa prebivalcem prinesel nobenih koristi, saj država še vedno ni varna. Prav število žrtev med civilisti naj bi bilo krivo za poslabšanje njegovih sicer dobrih odnosov z nekdanjim ameriškim predsednikom Georgeom W. Bushom. Karzaj se tudi ni izjasnil o morebitni sklenitvi posebnega varnostnega sporazuma z jenkiji, ki bi opredelil njihovo vojaško navzočnost po umiku sil Nata prihodnje leto. Dejal je le, da si Afganistanci ne bodo želeli dogovora, če jim ne bo prinesel miru in varnosti. Jenkiji si sicer želijo sklenitve sporazuma še pred koncem drugega in hkrati zadnjega mandata Karzaja, ki menda nima namena podpreti nobenega od 27 kandidatov na aprilskih volitvah. Med njimi je tudi predsednikov starejši brat Kajum.

Nigerijska poslovna revija Ventures je razkrila, da je na afriškem kontinentu v nasprotju z dosedanjim prepričanjem kar 55 dolarskih milijarderjev. Med njimi so tri ženske, mati kenijskega predsednika, hči angolskega predsednika in nigerijska naftna tajkunka Folorunsho Alakija. Najbogatejši moški je prav tako Nigerijec Aliko Dangote z dobrimi dvajsetimi milijardami dolarjev premoženja. Aprila je Svetovna banka sporočila, da se je na kontinentu v zadnjih treh dekadah število prebivalcev, ki živijo v ekstremni revščini, z 205 povzpelo na 414 milijonov. Raziskovalna skupina Afrobarometer v zadnjem poročilu ocenjuje, da ima od gospodarske rasti koristi predvsem maloštevilna elita. Med milijarderji je največ, dvajset, Nigerijcev, devet je Južnoafričanov, osem pa Egipčanov.

Rusko prizivno sodišče odloča o pritožbah na odreditev dvomesečnega pripora za 30 aktivistov nevladne organizacije Greenpeace, ki so jih 18. septembra aretirali ob protestu na ruski naftni ploščadi na Arktiki. V prvem obravnavanem primeru ruske aktivistke je sodišče v Murmansku pritožbo že zavrnilo, zato gre enake odločitve pričakovati tudi v preostalih primerih. Vsi aktivisti so obtoženi piratstva, grozi pa jim do 15 let zapora.

Britanski časnik The Telegraph navaja zaupno poročilo notranjega ministrstva, v katerem vlada Evropski komisiji priznava, da v resnici nima ustreznih podatkov o državljanih unije, ki naj bi v Veliki Britaniji zlorabljali socialne transferje. V poročilu je rečeno, da se preveč pozornosti posveča kvantitativnim kazalcem omenjenega vprašanja, vseeno pa bo notranja ministrica Theresa May na današnjem sestanku evropskih notranjih ministrov težje upravičevala svoje že izrečene zahteve po uvedbi dodatnih omejitev za migrante, ki izkoriščajo sisteme socialne pomoči. Ministrstvo se v poročilu še izgovarja, da kljub neobstoju podatkov o koristolovskih selitvah obstaja močno družbeno zavedanje o omenjenem problemu. Samo v treh mesecih letošnjega leta naj bi tako ministrstvo prejelo skoraj tristo pisem zaskrbljenih državljanov.

Potapljači so pred italijanskim otokom Lampedusa našli nova trupla afriških migrantov, tako da se je skupno število žrtev četrtkove nesreče povzpelo na 249. Število se bo zagotovo še povečalo, saj je v podpalubju potopljene ladje še vedno ujetih več deset trupel. Na pobudo Italije v Luksemburgu poteka sestanek notranjih ministrov Evropske unije, na katerem naj bi razpravljali o možnih poteh za preprečitev takšnih nesreč. Bistvenih sprememb glede skupne politike do beguncev ni pričakovati, čeprav je realnost še kako zaskrbljujoča. V pristanišče sicilijanskega mesta Catania je danes zjutraj priplul panamski tanker, ki je na morju rešil 263 migrantov, večinoma iz Sirije in palestinskega ozemlja, danski tanker pa je v pristanišče Pozzallo pripeljal 141 sirskih migrantov.

Samo še slabo leto ali dve nas ločita od izhoda iz krize, če gre verjeti premierki Alenki Bratušek. Luč na koncu tunela se tako menda glede na aktualne gospodarske napovedi kaže leta 2015. Če pa Sloveniji uspe sanirati banke, bomo po njenem osebnem prepričanju lažje zadihali že v naslednjem letu.

Konec leta naj bi predvidoma izšla nova številka Časopisa za kritiko znanosti na temo vstajniških alternativ. Uredništvo je povabilo izbrane avtorice in avtorje k predstavitvi poglavitnih tez in argumentov nastajajočih besedil, hkrati pa je k sodelovanju povabljena tudi širša javnost, da s pripombami in komentarji sooblikuje in predebatira omenjena besedila. Simona Zavratnik, sourednica vstajniške številke ČKZ-ja:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje