Voditelji držav Evropske unije in britanska premierka Theresa May so po dolgotrajni razpravi dosegli dogovor o novi preložitvi brexita. Izhod Velike Britanije iz EU je preložen na najkasneje 31. oktober letos, lahko pa do britanskega izstopa pride tudi prej. Obe strani lahko namreč izstopni sporazum podpišeta tudi pred omenjenim datumom, izstop pa se bo nato zgodil na prvi dan v mesecu, ki bo sledil. Uradni London lahko v vmesnem času po besedah predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska potrdi ločitveni sporazum, lahko prekliče sprožitev 50. člena pogodbe članice iz Unije, lahko pa tudi ponovno premisli o strategiji za brexit. To bi sicer lahko vodilo do spremembe politične izjave o prihodnjih odnosih, ne pa tudi do novega ločitvenega sporazuma. Če bi Združeno kraljestvo izstopni sporazum ratificiralo do 22. maja in nato uradno izstopilo 1. julija letos, bi se izognilo evropskim volitvam.   

Ekvador je danes preklical azil ustanovitelju nevladne organizacije za objavo tajnih dokumentov vlad Wikileaks Julianu Assangeu. Britanska policija je takoj za tem vstopila na ekvadorsko ambasado in aretirala Assangea, ki se je na ambasadi zadrževal od leta 2012. Assange je obtožen nespoštovanja sodnega poziva in izmikanja mednarodni tiralici zaradi posilstva, čeprav je domnevna žrtev že opustila pregon. Več o tej temi v oddaji OFFsajd ob petih.

“Kruha in iger” ostaja pomembno politično načelo. Po protivladnih protestih v Sudanu, ki jih je decembra lani sprožilo višanje cen kruha in goriva, je bil danes odstavljen predsednik Omar al Bašir. Bašir je funkcijo predsednika opravljal vse od vojaškega udara leta 1989. Situacija se je zaostrila v zadnjih šestih dneh, organiziran je bil tudi sedeči protest pred poslopjem, kjer imata sedež predsednik in sudanska vojska. Sudanska obveščevalna agencija je danes sporočila, da so bili izpuščeni že vsi aretirani protestniki. Pri odstavitvi oziroma odstopu Baširja je ključno vlogo odigrala celotna vojaška struktura, ki je s tanki na ulicah že proslavila prihajajoče spremembe. V prvem sporočilu za javnost je sudanski obrambni minister sporočil, da je Bašir aretiran in da bo naslednji dve leti Sudanu vladal prehodni vojaški svet. Ustava bo začasno susprendirana, uveljavljeno pa bo tri mesece trajajoče izredno stanje.

Osrednje albansko letališče po torkovem ropu varuje tudi vojska. Obrambna ministrica Olta Xhacka je ob napotitvi obrambnih sil na Letališče Matere Tereze opozorila na slabo varovanje, ob tem pa s prstom ponovno pokazala na upravljalca letališča, ki ga je obtožila “stalne neodgovornosti”. Da kitajsko podjetje China Everbright Limited  slabo skrbi za varnost, je poudaril tudi albanski premier Edi Rama. Na letališču bodo pristojnosti povečali tudi policiji, napotitev vojske pa je v teh dneh postala tudi prevladujoča notranjepolitična tema. Opozicija je vlado obtožila, da ni sposobna varovati letališča, albanski predsednik Ilir Meta pa je ob napotitvi vojske na letališče zahteval dodatna pojasnila. Letališče Matere Tereze je bilo v preteklosti že večkrat žrtev organiziranih ropov, med torkovim pa je roparjem, ki naj bi jih vodil znani povratnik, uspelo odnesti 2,5 in 10 milijonov evrov. Denar je bil z avstrijskim prevoznikom namenjen na Dunaj. Gre za precej običajno prakso tujih bank v Albaniji, ki gotovino pošiljajo v avstrijsko prestolnico, saj albanska centralna banka tovrstnih depozitov zaradi varnosti ne sprejema.

Ustavno sodišče v Južni Koreji je odločilo, da prepoved splava krši pravico žensk do izbire in je zato neustavno. Določili so, da mora parlament neustavnost odpraviti do leta 2020. Prepoved abortusa je bila pravno veljavna zadnjih 66 let, a se je od 70-ih let prejšnjega stoletja redko izvajala, saj je vlada želela čim manjšo demografsko ekspanzijo. V zadnjih letih so bili pozivi k izvajanju zakona pogostejši, saj so se korejske oblasti želele spopasti z nizko rodnostjo. Kljub temu se je ilegalni splav redno prakticiral: v letu 2017 je tako splavilo približno 50 tisoč žensk, v zadnjih 7 letih pa je pred sodnika šlo 80 zdravnikov, ki so splave izvajali.

Po tem, ko se je slovenska vlada že odločila držati prapor samooklicanemu venezuelskemu predsedniku Juanu Guaidoju, se je zdaj “velikodušno” odzvala tudi na materialne potrebe trpečega venezuelskega naroda. Republika Slovenija bo namreč s proračuna zunanjega ministrstva namenila, reci in piši, 50 tisoč evrov. Denar bo pot v prave roke našel prek direktorata Evropske komisije za humanitarno pomoč in krizno upravljanje. V Venezueli živeči Slovenci pa pravijo: “Potne liste nam dajte, ne pa denar.” V letu 2017 je bilo po podatkih Ministrstva za zunanje zadeve vloženih 14 vlog državljanov Venezuele za pridobitev slovenskega državljanstva na podlagi izredne naturalizacije iz nacionalnih razlogov, v letu 2018 je bilo pozitivno rešenih 25 vlog in ena negativno, letos pa je bilo do sedaj pozitivno rešenih 16 vlog in ena negativno.