OFF AL SISIJEVE INTERVENCIJE

Sile, zveste nekdanjemu jemenskemu predsedniku Abdrabbu Mansouru Hadiju, so prevzele nadzor nad strateško pomembnim mestom Aden, ki leži na jugu države in je pomembno gospodarsko središče. Bitka z upornimi Hutiji, ki so pretekli mesec prevzeli nadzor nad državo, je trajala 5 ur. Do eskalacije konflikta je prišlo kmalu po resoluciji varnostnega sveta Združenih narodov, ki Hutije poziva, da predajo oblast državnim institucijam, se razorožijo in izpustijo nekdanjega predsednika iz hišnega pripora, kar so že zavrnili, tako da Jemnu čedalje bolj grozi izbruh državljanske vojne.

Razmere v Libiji se čedalje bolj zaostrujejo. Potem ko so tamkajšnji džihadisti iz vrst Islamske države usmrtili 21 egiptovskih Koptov, je Egipt odgovoril z zračnim napadom na položaje libijskih islamističnih borcev, kar je ostro obsodila mednarodno priznana libijska vlada. V napadih naj bi bilo ubitih med 40 do 50 borcev kalifata in vsaj 7 civilistov.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al Sisi ni storil prav dosti za osvoboditev zajetih talcev, zato pa njihovo usmrtitev očitno namerava izkoristiti za poseg v zahodno sosedo. Egipt je sprožil diplomatsko akcijo, s katero namerava doseči mednarodno vojaško intervencijo v Libiji. Tako so že stekli intenzivni pogovori z Italijo in Francijo, ki nista popolnoma izključili možnosti intervencije, a zaenkrat prednost dajeta diplomatskim prizadevanjem. Podporo Egiptu sta medtem že izrazili Rusija in Združeni arabski emirati. Al Sisi pa je pozval Varnostni svet Združenih narodov, da sprejme resolucijo, ki bo omogočila intervencijo.

V osrednji Afriki pa islamistični borci Boko Harama doživljajo nove poraze. Nigerijska vojska je ponovno zavzela mesto Monguno, ki je padlo pod nadzor džihadistov pretekli mesec. Istočasno je tudi kamerunska vojska na severu države izvedla uspešno akcijo, v kateri je bilo ubitih vsaj 86 borcev Boko Harama. Medtem pa so varnostne sile v sosednem Nigru aretirale več kot 160 ljudi na jugu države, ki jih sumijo sodelovanja z Boko Haramom.

Nadaljujejo se protiislamski protesti Pegide v nemškem Dresdnu. Kljub seriji odstopov voditeljev gibanja se je na včerajšnjem protestu zbralo okoli 4.000 ljudi. Zbrane je nagovoril tudi nekdanji vodja Pegide Lutz Bachman, ki je odstopil po tem, ko so se nedavno pojavile fotografije, na katerih pozira s pričesko njegovega očitnega vzornika Adolfa Hitlerja. Bachman je napovedal, da se bo Pegida potegovala za vstop v deželni parlament na naslednjih volitvah in da bo tudi ponudila kandidata na županskih volitvah. Kandidat za župana pa naj zaradi kriminalne kartoteke ne bi bil on sam.

Kljub nedavno sklenjenemu sporazumu o prekinitvi ognja v Minsku, že drugem zapored, se spopadi na vzhodu Ukrajine nadaljujejo. V strateškem mestu Debalcevu potekajo srditi spopadi med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti, sprte strani pa se medsebojno obtožujejo nespoštovanja premirja, tako da tudi ni prišlo do umika težke oborožitve, do česar bi po sklenjenem sporazumu moralo priti včeraj. Kljub spopadom pa naj bi se strani dogovorile, da bodo opazovalcem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi dovolile dostop do območja, da bi nadzorovale premirje, ki ga ni.

Medtem pa ruski predsednik Vladimir Putin sklepa energetske posle na Madžarskem. Putin je na uradnem obisku pri madžarskem premieru Viktorju Obranu, predvsem zato, da bi dorekel podrobnosti o že sklenjenem poslu o gradnji novega bloka jedrske elektrarne v kraju Paksu, vreden več kot 10 milijard evrov. Putinov obisk spremljajo protesti opozicije in dela civilne družbe, ki Orbana obtožujejo, da državo oddaljuje od Evropske unije in se preveč tesno povezuje z Rusijo.

Zahvaljujoč moskovskemu podjetju Laboratorij Kaspersky pa bodo ruski predstavniki lahko tovrstne posle sklepali z manjšim strahom pred vohunjenjem tujih obveščevalcev. Omenjeno podjetje, ki razvija računalniške varnostne programe, namreč trdi, da je odkrilo vrsto vohunskih programov, ki so bili nameščeni na trde diske osebnih računalnikov v okoli 30-ih državah, kot so Rusija, Iran, Kitajska, Pakistan in druge. Vohunilo pa naj bi se za vladnimi institucijami, strateškimi podjetji, tujimi znanstveniki in islamskimi aktivisti. Moskovsko podjetje sicer ni želelo razkriti, katera država naj bi se poslužila omenjenih vohunskih programov, ampak sumi letijo na ameriško NSA.

Vladi Srbije in Makedonije sta v Skopju obdržali skupno sejo in sklenili 7 bilateralnih sporazumov o sodelovanju, ki se nanašajo predvsem na krepitev medsebojne trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja med državama. Vladi sta se dogovorili tudi o skupnih infrastrukturnih investicijah, sodelovanju na področju znanosti, kulture turizma, odpiranju skupnih konzularnih predstavništev, in ker je varčevanje pač v modi, naj bi oklestili javne stroške s skupnimi nabavami cepiv.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar je predstavila predlog koncepta Zakona o visokem šolstvu, ki predlaga kar nekaj izvirnih novosti, kot je uvedba politehnik, ki naj bi združevale teoretično poučevanje s prakso, uvedbo polnega in delnega študija, pri čemer naj bi se delni študij izvajal manj intezivno v daljšem časovnem obdobju in naj bi bil namenjen predvsem študiju ob delu. Ministrica predlaga tudi delno povračilo stroškov študija v slučaju nedokončanega študija. Za komentar smo povprašali predsednika Študentske organizacije Slovenije Žigo Schmidta, ki je naprej kritiziral odnos ministrstva, ki jih k oblikovanju koncepta ni povabilo:

Izjava se nahaja v posnetku.

Več v offsajdu ob 17ih.

Center za socialno delo Celje je v sodelovanju z društvom Ključ pripravil fotografsko razstavo, s katero so želeli opozoriti na problematiko prisilnih porok romskih otrok. Več pove Polona Kovač iz društva Ključ:

Izjava se nahaja v posnetku.

Kakšni so vzroki za takšen položaj romskih otrok?

Izjava se nahaja v posnetku.