Alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika s sedemnajstletnim stažem v parlamentarno glasovanje predlaga spremembo ustave, ki je sicer predmet usklajevanj že več let. Namen nove ustave naj bi bila demokratizacija države, saj spremembe vključujejo omejitev predsedniškega mandata na dva. Poleg tega bo predsednikov izbor za premierja moral prestati glasovanje v parlamentu, ki bo tudi sicer dobil večje pristojnosti.

Revidiranje ustave se dotika tudi vprašanja položaja skoraj tretjinskega prebivalstva Alžirije, Berberov, saj naj bi njihov jezik postal tudi uradni državni jezik. Več tisoč protestnikov, ki so se zbrali v mestu Tizi Ouzou, pa s spremembami niso zadovoljni in so zavzeli separatistično stališče.

V ameriški zvezni državi Iowi so potekale prve predsedniške volitve, ki so na strani demokratov potrdile status quo, na strani republikancev pa je prišlo do odstopanja od prevladujočega vzorca. Na strani republikancev se priljubljenost Donalda Trumpa iz javnih anket ni prenesla na glasovnice, saj je zmago slavil Ted Cruz in Trumpa prehitel s štirimi odstotki glasov. Na demokratski strani sta Hillary Clinton in Bernie Sanders bila izenačena. Ameriške predsedniške volitve bodo sicer potekale do novembra, ko bo na glasovnicah ponujena izbira med demokratskim in republikanskim kandidatom, morebiti pa se jima pridruži še kakšen neodvisni kandidat, kot bi lahko bil ameriški poslovnež in politik Michael Bloomberg.

V težki finančni situaciji pa se niso znašli le majhni mediji, temveč tudi velike medijske hiše, kot je The Guardian. Za komercialne medije je oglaševanje eden izmed glavnih virov financiranja, kamor spada tudi pisanje sponzoriranih člankov. The Guardian se tega zaveda, saj je napisal članek, kjer sicer upravičeno obsoja hipokritičnost Nestleja glede otroškega dela, ob strani članka pa dobimo informacijo, da je članek podprl Nestlejev konkurent Mondelez International. Življenje na prostem trgu zahteva fleksibilnost glede načel, če jih hočemo ohraniti.

Na Hrvaškem je mreža neprofitnih medijev E-net javno pozvala premierja Tihomirja Oreškovića, naj odstavi ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića. O razlogih za poziv, Sandra Bartolović iz spletnega medija forum.tm.

Izjava

Romunski obrambni minister Mihnea Motoc je napovedal pogajanja z zavezništvom NATO o možnosti vzpostavljanja stalne flote v Črnem morju. Po Montreux konvenciji iz leta 1936 vojaške ladje držav brez črnomorske obale ne morejo biti tam več kot 21 dni, kar bi pomenilo, da bi lahko bile stalno prisotne le romunske, bolgarske ter turške ladje, ostale pa bi rotirale. Za pričakovati je nasprotovanje Moskve, ki se je ostro odzvala že na postavitev protiraketnega ščita na jugu Romunije ob koncu lanskega leta. O predlogu bo NATO odločal na vrhu julija v Varšavi.

Ostajamo na Balkanu. Pred tednom dni je srbska vlada sprejela nov zakon o policiji, policijski sindikati pa opozarjajo na več problematičnih vidikov, ki jih ta prinaša. Največja kritika na novi zakon se nanaša na povečana pooblastila ministra za notranje zadeve, saj bo lahko slednji odstavil in imenoval novega direktorja policije, ne da bi mu pri tem bilo potrebno navesti razloge za zamenjavo. Pojasnjuje Miloš Jelenković iz Neodvisnega policijskega sindikata Srbije.

Izjava

Vlada je obenem napovedala racionalizacijo v policijskih vrstah, kar vključuje odpustitev tisoč policistov, pri čemer se pojavlja tudi pomislek, da bo velik del odpuščanj politično motiviran.

Poslanci Združene Levice predlagajo interpelacijo zoper finančnega ministra Dušana Mramorja. Ker je za samo interpelacijo potreben podpis najmanj desetih poslancev, Združena Levica pa ima v parlamentu šest poslancev, bo interpelacijo poslala v podpis drugim poslanskim skupinam. Po besedah Nikole Janoviča Miha Kordiša iz Združene Levice so interpelacijo razdelili na tri sklope.

Izjava

Spomnimo, da je Mramor premierju Miru Cerarju že ponudil odstop, ampak je lahko mirno spal, saj po beseah Cerarja “Ni vsaka etična napaka enako težka”.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v javno razpravo posredovalo novelo zakona o preprečevanju družinskega nasilja, ki širi definicijo družinskih članov in podrobneje definira družinsko nasilje. Pri definiciji družinskih članov največ sprememb zadeva partnerje, ki bodo po predlogu zakona družinski člani, tudi če ne živijo v istem gospodinjstvu, družinski člani pa ostanejo, tudi če je partnersko razmerje prekinjeno.

Novela zakona do vseh vrst nasilja bistveno niža toleranco, saj za fizično in spolno nasilje po novi definiciji zadostuje že grožnja s takšnim nasiljem, kot novo vrsto nasilja pa uvaja zalezovanje. Novela pa tudi daje več pristojnosti organom pregona. Sodiščem na primer dopušča možnost, da njihovi izrečeni ukrepi trajajo do 12 mesecev, kar je dvakrat dlje od sedaj veljavne zakonodaje, dopušča pa tudi nadaljnje podaljšanje že izrečenih ukrepov.

OFF sta pripravila vajenec Klemen in Antun.