... kitajski disident Chen Gaungcheng naj bi v roku 15 dni prejel potni list ...

... brazilska predsednica Rousseffova z odlokom ustanovila komisijo za resnico, ki bo preiskovala zločine med vojaško diktaturo ...

... nadaljuje se sojenje Ratku Mladiću ...

... obeležujemo mednarodni dan boja proti homofobiji ...

... Fredric Jameson gostuje v Kionteki ...

Kitajski disident Chen Gaungcheng je dejal, da so on in njegova družina izpolnili vse obrazce in aplikacije za potne liste, medtem ko so tamkajšnje oblasti povedale, da naj bi bili izdani v roku 15 dni. Slepi aktivist je dodal, da so mu obrazce v bolnici v Pekingu, kjer se trenutno nahaja, pomagali izpolniti BBC-jevi ljudje, ki delajo na Kitajskem. Prejšnji mesec je Chen šest dni preživel na ambasadi Združenih držav Amerike, potem ko je pobegnil iz hišnega pripora. Chen si želi iti v Ameriko, saj so mu tam ponudili mesto študenta na pravni fakulteti v New Yorku. Sicer so ameriški uradniki sporočili, da so vize za Chena, njegovo ženo in dva otroka že pripravljene. Chen Guangcheng je laični odvetnik, ki se bori proti prisilnim abortusom, ki jih kitajske oblasti izvajajo v imenu politike enega otroka.

Brazilska predsednica Dilma Rousseff je z odlokom ustanovila komisijo za resnico, ki bo raziskala zlorabe človekovih pravic, ki so se zgodile za časa vojaške diktature med letoma 1964 in 1985, zajela po bo tudi čas pred diktaturo in po njej. Komisija, ki bo obdelala obdobje do leta 1988, bo zgolj raziskovala, ne bo pa nobenih postopkov, saj velja za obdobje vojaške diktature amnestija. Rousseffova, bivša levičarska upornica, ki je bila tudi sama žrtev za časa vojaške diktature, je dejala, da motiv za ustanovitev komisije ni maščevanje, ampak zgolj razkriti resnico. V obdobju vojaške diktature je bilo ubitih ali izginulih okoli 500 ljudi, kar je veliko nižja številka kot za časa diktatur v sosednjih državah Čilu in Argentini.

Otroci iz rasnih in etničnih manjšin po cenzusu Združenih držav Amerike predstavljajo že več kot polovico rojstev na leto, natančneje 50,4 odstotka. Gre za temnopolto, hispansko in azijsko manjšino ter druge mešane rase. Tako se je prvič v zgodovini Amerike zgodilo, da rojstvo belopoltih otrok, ki niso hispanskega porekla, ne presega 50 odstotkov vseh rojstev. Sociologi pravijo, da je ekonomska kriza pripomogla k  zmanjšanju rojstev belopoltih otrok. Tako je Roderick Harrison, sociolog in nekdanji direktor urada za rasne statistike, dejal, da gre za pomembne premike v ameriški družbi, saj bo odraščajoča generacija veliko bolj dovzetna in privajena na etične razlike.

Španska kraljica Sofija je odpovedala za petek načrtovani obisk v Londonu zaradi napetosti med državama v zvezi z Gibraltarjem. V angleški prestolnici naj bi se udeležila slovesnosti ob diamantnem jubileju britanske kraljice Elizabete II. Po besedah tiskovnega predstavnika španske kraljeve hiše bi bila udeležba kraljice na jubilejni slovesnosti po mnenju španske vlade v trenutnih razmerah le težko primerna. Minuli teden je namreč uradni Madrid protestiral, ker britanski princ Edward s soprogo junija načrtuje obisk v tem britanskem čezmorskem ozemlju, ki leži na skrajnem jugu Gibraltarskega polotoka. Španija je Gibraltar leta 1713 v skladu z mirovno pogodbo iz Utrechta prepustila Britaniji, vendar ga že dolgo zahteva nazaj. London pa to zavrača, tudi zato, ker si Gibraltarci ne želijo pod špansko suverenost.

Na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se nadaljuje sojenje nekdanjemu vojaškemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću. Drugi dan bo po napovedih v ospredju pokol v bošnjaški enklavi Srebrenica julija 1995. Tožilstvo je danes ponovilo, da je za genocid v Srebrenici odgovoren Mladić. Tako je tožilstvo napovedalo, da bo dokazalo, da je Mladić poveljeval enotam, ki so izvedle pokol v Srebrenici, da je bil tam tudi osebno in da je neposredno vpleten v zločine v tej nekdanji bošnjaški enklavi. Tožilec Peter McCloskey je poudaril, da je Srebrenica bila in ostaja genocid. Med 11. in 14. julijem 1995 je bilo pobitih okoli 7000 ljudi, doslej pa so iz množičnih grobišč izkopali 5977 žrtev pokola.

Ob mednarodnem dnevu boja proti homofobiji po vsem svetu  pripravljajo različne dogodke. Na današnji dan leta 1990 je namreč Mednarodna zdravstvena organizacija homoseksualnost izbrisala s seznama psihičnih motenj. Seveda pa je diskriminacija še vedno močno prisotna. V Sloveniji ob omenjenem dnevu Društvo informacijski center Legebitra ob pomoči prostovoljk predstavlja svoje projekte in programe v okviru Mladinske tržnice, ki jo na Kongresnem trgu v Ljubljani organizira Mladinski svet Slovenije. Med drugim pripravljajo tudi kratke interaktivne delavnice, s katerimi želijo mimoidoče ozaveščati o oblikah in posledicah homofobije za posameznika in družbo. Več o prisotnosti homofobije v Sloveniji nam je povedala predstavnica Legebitre Jasna Magdič:

Izjava je v posnetku oddaje.

Tom telefon, ki nudi pomoč otrokom, mladim in njihovim staršem, je postal tudi uradna telefonska linija za pomoč pri težavah na spletu Centra za varnejši internet. Po besedah strokovne sodelavke pri Tom telefonu Zdenke Premoša namreč internet, mobilna telefonija in druge nove tehnologije postajajo neločljiv del vsakdana otrok in mladostnikov. Dodala je še, da se težave z vrstniškim nasiljem na primer začenjajo na spletu in nadaljujejo v živo in obratno. Več o zagonu nove linije za pomoč pri težavah na spletu pa nam je povedala Ajda Petek iz točke ozaveščanja o varni rabi interneta Save.si:  

Izjava je v posnetku oddaje.