Današnji Off začenjamo v Egiptu, kjer se je zaključil vrh članic Arabske lige. Ta je minil v senci agresije Savdske Arabije, ki vodi koalicijo še devetih arabskih držav v Jemnu, kjer že peti dan potekajo zračni napadi nad položaji uporniških šiitskih Hutijev. Položaj je očitno dal nov zagon ideji o formiranju skupnih arabskih vojaških interventnih sil, ki jo poleg Savdijcev podpirajo zlasti v Egiptu. Na pobudo predsednika Egipta, Abdela Fataha al Sisija, je bilo doseženo načelno soglasje o vzpostavitvi skupnih sil za hitro posredovanje in o ustanovitvi komisije zainteresiranih članic, ki bo dorekla podrobnosti. Po egiptovski viziji naj bi sile štele okoli 40.000 vojakov, udeležba za dvaindvajset članic Arabske lige pa bi bila prostovoljna.

Kljub zračnim napadom Savdske Arabije, ki skuša videz legitimnosti pridobiti pod okriljem koalicije s še devetimi arabskimi državami, uporniški Hutiji nadaljujejo ofenzivo proti vladnim silam predsednika Aberaba Mansurija Hadija. V okolici Adena na jugu države, ki ga nadzorujejo sile, lojalne predsedniku, naj bi potekali hudi boji, ki naj bi v zadnjih dnevih zahtevali vsaj sto smrtnih žrtev. Savdijci, ki se mimogrede tudi bojijo svoje lastne, pogosto zatirane šiitske manjšine, so napovedali, da bodo z napadi nadaljevali, dokler ne bodo Hutiji odložili orožja in upoštevali tudi možnost kopenske intervencije. V isti sapi obtožujejo tudi Iran vojaške podpore upornikom, kar uradni Teheran zanika, a nekateri arabski in ruski viri navajajo, da naj bi v pristanišču Saleef pod nadzorom Hutijev pristala iranska ladja s 185-imi tonami orožja pomoči.  

Predsedniške volitve v Nigeriji so bile priča obljubljenih napadov s strani Boko Harama, ki so na severovzhodu Nigerije izvedle številne napade, vendar naj bi z njimi hitro opravile vojaške sile. Prav tako je prišlo do izbruha spontanih protestov v nekaterih regijah, ki so nastali zaradi tehničnih težav z biometričnimi skenerji. Te je nigerijska vlada uvedla letos, da bi se izognila volilnim prevaram, ki so pestile prejšnje volitve, vendar naj bi bile naprave premalo testirane. Volitve bi se sicer morale že zaključiti, vendar so jih v regijah, kjer so zaznali tehnične težave, podaljšali. Oblasti v upanju, da se bodo izognili povolilnemu nasilju, ki je izbruhnil leta 2011, pozivajo volivce, naj ostanejo mirni in dodajajo, da je prišlo do takih težav zgolj v statistično zanemarljivih primerih.

Nadaljujemo z azijskimi koruptivneži. Kitajska je začela izvajati novo protikorupcijsko kampanjo, imenovano “Nebesna mreža”, kar izhaja iz kitajskega reka: “Krivci ne morejo ubežati pred mrežo nebesne pravice”. Kampanja je izboljšana naslednica lanskoletne uspešne protikorupcijske kampanje, imenovane “Lov na lisice”. Z omenjenima protikorupcijskima kampanjama nameravajo izslediti posameznike, ki so na begu v tujini, z novo kampanjo pa bodo tudi izsledili in zasegli protizakonito pridobljena sredstva. Uspeh kampanj je otežen zaradi tega, ker večina zahodnih držav s Kitajsko nima podpisanega izročitvenega sporazuma, tako da morajo vse primere razreševati posamezno. Kljub temu pa naj bi dobrih štirideset odstotkov beguncev uspela pridobiti že z obvestilom o poteku kazenskega postopka in obljubami o zmanjšanih kaznih v primeru, da se vrnejo prostovoljno.  

Drugi krog lokalnih volitev v Franciji je prinesel velik zasuk na desno, saj so konservativci stranke Zveza za ljudsko gibanje pod vodstvom nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja prepričljivo zmagali. Stranki je uspelo osvojiti šestinšestdeset od skupno sto enega departmaja, kar je šestindvajset novih departmajev. Skrajno desni Nacionalni fronti ni uspelo pridobiti nobenega departmaja, vladajoči socialisti pa bodo vodili le štiriintrideset departmajev. Za socialiste pod vodstvom Francoisa Hollanda je to že četrti zaporedni volilni poraz po lanskih občinskih, evropskih in senatnih volitvah.

Medtem ko vlada načrtuje prodajo slovenskega Telekoma, se na hrvaškem spopadajo s težavami, ki so posledica prodaje hrvaškega Telekoma. Hrvaška planira vzpostavitev infrastrukture za širokopasovno internetno povezavo v 650-ih odročnih krajih. Projekt ni komercialno zanimiv, zato je bila država primorana ustanoviti državno podjetje Odašiljači in veze, čemur seveda nasprotuje Nemčija. Komentira hrvaški novinar Igor Lasić:

izjava

Nadaljuje se saga okoli afere o analizi vojaške Obveščevalno-varnostne službe o morebitnih posledicah odprodaje Telekoma za varnost, ki jo je naročil Minister za obrambo, Janko Veber. Premier Miro Cerar je po preučitvi obtožb ocenil, da Veber ne more več opravljati funkcije, zato ga je pozval, naj najkasneje v torek odda odstopno izjavo, sicer bo Državnemu zboru predlagal njegovo razrešitev.

Veber je že napovedal, da odstopne izjave ne bo oddal, saj meni, da je ravnal znotraj svojih pooblastil. Glede na to, da je izgubil zaupanje Cerarja, pa pravi, da je treba še preučiti, ali je njegov odstop najboljša poteza za vse, saj se mu zdi nekorektno prevzeti odgovornost za nekaj, kar ni storil. Prvak SD, Dejan Židan, pa pravi, da bo položaj danes preučil kolegij predsedstva SD, možen je tudi odstop stranke iz koalicije. Iz Nsi-ja medtem sporočajo, da je bila Cerarjeva poteza prava in zato proti Vebru ne bodo vložili interpelacije. Naj spomnimo: obtožbe proti Vebru je podal Matej Tonin kot član komisije Državnega zbora za nadzor nad varnostnimi službami in vodja nenapovedanega nadzora Obveščevalno-varnostne službe devetega marca.

Združenje Frank združuje kreditojemalce, ki jih je močno oškodovala rast vrednosti franka glede na evro po tem, ko je Švicarska centralna banka odpravila zgornjo mejno vrednost franka. Posledično so  kreditojemalcem močno narastli mesečni obroki. Več o tem Cirila Toplak iz Združenja Frank:

izjava

Združenje Frank se je povezalo tudi s podobnimi gibanji iz drugih držav, skupaj z drugimi združenji so tako protestirali pred svojimi centralnimi bankami, o razlogih za protest Toplak:

izjava

Off sta pripravila vajenec Miha in Dejan.