Stopili smo v čas, ko je povsod po Jugoslaviji hrana dobila skoraj ceremonialno vlogo. V kuhinjah je bilo živahno, štedilniki so delali na polno, gospodinje pa so znale že po vonju prepoznati, ali bo leto dobro ali pa “bo treba še malo paziti”. Praznični čas je bil razlog, da so ljudje za trenutek odložili skrbi, se skupaj usedli za mizo, ki je združevala.

Midve danes sicer ne bova delili prazničnih receptov, se bova pa povsem posvetili hrani. Začeli bomo s skromno predjedjo in si pogledali, kaj smo v Ljubljani včasih jedli, nato pa nadaljujemo do končne pojedine in razvrata, ko bomo pogledali Titu v krožnik.