Gnev in nezadovoljstvo z oblastmi v Braziliji ne pojenja. Protivladni protesti, ki se v največji južnoameriški državi vrstijo že dlje časa, so dobili novi zalet. Zaradi domnevno koruptivnih manir predsednice Dilme Roussseff, ki naj bi bila kot predsedujoča nadzornemu svetu naftnega koncerna Petrobras vpletena v sistematično podkupovanje pri podeljevanju naročil, je ulice večjih brazilskih mest še drugič v zadnjem mesecu zasedlo več sto tisoč demonstrantov.

Številke o udeležbi na tokratnih demonstracijah so različne - po nekaterih navedbah naj bi protestiralo poldrugi milijon ljudi - na vse večje nezadovoljstvo z Rousseff, ki so ji volivci pred pol leta tesno namenili drugi mandat, pa kažejo tudi rezultati ene od anket, v kateri se za njen odpoklic zavzema 63 odstotkov vprašanih. V zvezi s korupcijsko afero in koncernom Petrobras so bile sicer sprožene tudi prve preiskave proti več desetim visokim političnim predstavnikom, predstavnik predsedničine Delavske stranke Joao Vaccari pa je bil uradno obtožen, kar pa prebivalcev Brazilije več kot očitno ni prepričalo in pomirilo.   

V libijskem glavnem mestu Tripoli sta bila izvedena napada nad ambasadama. Sprva je bila obstreljena ambasada Južne Koreje, v napadu sta umrla dve osebi. Nekaj ur kasneje je bila z bombo napadena tudi maroška ambasada, a razen nekaj materialne škode ni bilo nobenih žrtev. Maroko je med drugim gostoval pogovore med različnimi frakcijami libijske vlade pod okriljem združenih narodov. Južna Koreja se je na napad že odzvala in načrtuje nujni sestanek, kjer bodo razpravljali o varnostnih ukrepih za zaščito tistih nekaj deset svojih državljanov, ki trenutno mimo vse zdrave pameti še vedno prebivajo v Libiji.

Odgovornost za napad je prevzela libijska veja Islamske države. Različne sektaške skupine že več let izkoriščajo kaos, ki je v Libiji nastal po padcu Moamerja Gadafija leta 2011, razmere so se lansko leto še dodatno zaostrile, ko je po izgubljenih volitvah islamistični Generalni nacionalni kongres označil volitve za nelegitimne in pregnal novoizvoljene predstavnike iz mesta Tripoli v Torbuk. Tam so legitimni predstavniki oblasti tudi ustanovili konkurenčno vlado.

Kenija od Združenih narodov zahteva, da zapre največje begunsko taborišče v Keniji. Ta se nahaja blizu somalijske meje v mestu Dadaab, kjer je nastanjenih 350.000 pretežno somalijskih beguncev. Kenijska vlada zahteva zaprtje taborišča zaradi varnosti in zasčite svojih prebivalcev, saj predvideva da se v njem skrivajo pripadniki somalijske milice. Kenijske oblasti Združene narode pozivajo, da v treh mesecih poskrbijo za vrnitev beguncev, sicer naj bi to storile same. Zahteva prihaja po napadu somalijske islamske milice al Šabab na univerzo v Garissi, v katerem je umrlo 148 ljudi. Namestnik kenijskega predsednika William Ruto je javnosti ob tem sporočil, navajamo: "Tako kot so se ZDA spremenile po napadih 11. septembra 2001, tako se bo Kenija spremenila po Garissi."

V turškem mestu Akhisar se je začelo sojenje 45 ljudem, obtoženih krivde zaradi lanskoletne nesreče v rudniku bližnjega mesta Some, med njimi osem visokih menedžerjev skupine Soma Komur. Sodišče je višje menedžerje obtožilo umora in grozi jim 25-letna zaporna kazen, nižji pa so obtoženi uboja iz malomarnosti. Do nesreče je prišlo, ko je v rudniku izbruhnil ogenj, zaradi katerega je kasneje odjeknila močna eksplozija, ki je zasula okoli 800 rudarjev, umrl je 301 rudar in bilo 162 poškodovanih. Preživeli so zgolj tisti, ki so bili dovolj daleč od kraja nesreče.

Podjetje, ki si je lastilo premogovnik, je vztrajalo, da je upoštevalo vse predpise in zagotovilo primerne varnostne pogoje. Preiskava nesreče pa je pokazala, da ni bilo merilnih naprav za ogljikov dioksid, niti niso delavci imeli primernih mask, prav tako naj bi bil rudnik slabo prezračevan in imel delovne razmere, vredne suženjstva.

V škotskem mestu Falslane potekajo demonstracije proti modernizaciji jedrskega programa Velike Britanije. Protestniki iz koalicije Odstranimo trizob so na protestu zablokirali vstopna vrata pomorske vojaške baze v upanju, da bi opozorili na spornost dragega britanskega jedrskega programa Trizob, ki ga želi konzervativna laburistična stranka v primeru zmage na bližajočih se splošnih volitvah modernizirati. Nadomestiti želijo floto štirih zastarelih podmornic Vanguard z modernejšimi, predvideni stroški modernizacije naj bi znašali 26 milijard funtov.

Jedrski program je že od svojega začetka pod kritiko Škotske, saj se omenjeno oporišče nahaja le 40 kilometrov od Glasgowa. Prebivalce skrbi, da bodo prva tarča v primeru vojaškega napada na Veliko Britanijo. Program in njegova modernizacija se jim tudi zdita predraga, saj Britance vzdrževanje že sedaj stane 3 milijarde funtov letno, do njegove modernizacije pa bi se stroški vzdrževanja zaradi zastarele vojaške opreme le še višali.

Slovenski čebelarji so po lanski skromni sezoni utrpeli škodo tudi čez letošnjo zimo. Umrlo je kar 30 odstotkov vseh čebeljih družin, kar je nezanemarljivo odstopanje glede na prejšnja leta. Tokrat za čebelje smrti ni bila odgovorna človeška roka, temveč naravni dejavniki, ki so vplivali že na lansko slabo sezono. Več o letošnjih vzrokih smrti čebel specialist za tehnologijo čebelarjenja iz Čebelarske zveze Slovenije, Vlado Avguštin:

izjava

Čebele so glavne opraševalke. Glede na številčnost smrti čebeljih družin bi bilo za pričakovati, da bo letošnje opraševanje slabše, a Avguštin pomirja:

izjava

OFF je pripravil vajenec Miha.