Po spornih izjavah predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, naj ameriške naftne družbe pričnejo s črpanjem zalog v Siriji, in ruskem razkritju, da vojska ZDA ilegalno to že počne, so Združene države v vzhodni Siriji ob naftnih vrelcih pričele z gradnjo dveh vojaških baz. Po umiku vojske iz severovzhodnega obmejnega dela, s čimer so Turčiji omogočile začetek etničnega čiščenja nad sirskimi Kurdi, so Združene države Amerike napotile med 250 in 300 vojakov v naftno bogato območje - skupaj jih naftna polja sedaj straži že skoraj tisoč. Trump je prejšnji teden v Chicagu že dejal, da se sirski nafti ne namerava odreči, saj naj bi z njo ZDA zaslužile dobrih 40 milijonov ameriških dolarjev mesečno. Seveda je ameriška kraja sirske nafte v neskladju z mednarodnim pravom, a tovrstne malenkosti ZDA pač ne motijo. 

Da nafte tudi dolgoročno ne nameravajo opustiti, kaže tudi uradno obvestilo ZDA Združenim narodom, da nameravajo odstopiti od Pariškega podnebnega sporazuma, saj naj bi bil ta škodljiv za ameriško gospodarstvo. Do končnega izstopa bo zaradi birokratskih ovir prišlo šele prihodnje leto, zanj pa si Donald Trump prizadeva že od leta 2017. ZDA so sicer druga država z največ izpusti ogljikovega dioksida na svetu in zaenkrat edina država, ki bo odstopila od sicer izjemno ohlapnega sporazuma o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. 

Proti toplogrednim plinom pa se bori Iran. Po tem, ko so ZDA lansko leto odstopile od jedrskega sporazuma in ga s tem efektivno izničile, so včeraj ob štirideseti obletnici zasedbe ameriške ambasade iz Teherana sporočili, da so podvojili število centrifug za pridobivanje obogatenega urana, ki ga Iran potrebuje za pridobivanje okolju prijazne jedrske energije. ZDA so obletnico iranske zasedbe ameriške ambasade izkoristile za še dodatne sankcije proti Iranu, natančneje proti devetim vrhovnim političnim in vojaškim predstavnikom, med drugim proti sinovom ajatole Homeinija, prav tako pa so dvignile nagrado za informacije o v Iranu izginulem vohunu FBI-ja. 

Begunci se ob prihodu v Grčijo soočajo z vse bolj nevzdržnimi razmerami. Na grških otokih je trenutno nastanjenih 35.600 beguncev, 36 odstotkov izmed njih je mladoletnih, bivajo pa v centrih, namenjenih največ 7.500 ljudem. Grčija je sicer pričela z množičnim premeščanjem in v preteklih treh dneh tisoč beguncev premestila na celino, a je zgolj v tem času na otoke iz Turčije že prišlo več kot tisoč novih. Po sporazumu med Evropsko unijo in Turčijo Grčija lahko vse nezakonite prišleke vrača Turčiji, a so ti zaradi dolgotrajnosti azilnih postopkov pred skoraj gotovo vrnitvijo prisiljeni več let životariti v taboriščih. S tem namenom je Grčija ta teden spremenila zakonodajo glede obravnave prošenj za azil, po novem bo obravnava trajala le dva meseca, borci za človekove pravice in opozicijska stranka Siriza pa svarijo, da gre zgolj za lajšanje deportacij in onemogočanje pravice do azila.

Množični nasilni protesti, ki so v Etiopiji izbruhnili 23. oktobra, so terjali že 86 smrtnih žrtev. Protestniki so se na ulice podali po tem, ko je aktivist in lastnik lokalnih medijev Džavar Mohamed javnosti sporočil, da so ga državne varnostne sile poskusile aretirati, in obtožil premierja Abija Ahmeda, letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za mir, da se vede kot diktator. Večina smrtnih žrtev je posledica napadov protestnikov na etnične in religiozne manjšine. Podrobneje bomo o dogajanju v Etiopiji poročali jutri opoldan v oddaji Južna hemisfera. 

Nasilni protesti pretresajo tudi zahod Afrike. Že od srede oktobra v Gvineji prihaja do spopadov med policijo in protestniki, ki nasprotujejo predsedniku Alphaju Condeju ter ustavnim spremembam, ki bi mu omogočile kandidirati še za tretji predsedniški mandat. Do ponovnih spopadov, v katerih je strelom policije podlegel 17-letnik, je prišlo, ko je na stotine ljudi prišlo v glavno mesto Conakry pospremit krste v zadnjem tednu ubitih protestnikov. Kljub temu da je bilo več vodij protestov, ki sestojijo iz sindikatov, opozicijskih strank in civilne družbe, aretiranih, protestniki vztrajajo.

Protesti ne pretresajo le Etiopije in Gvineje. Čez slabo uro so namreč napovedane demonstracije v Vodicah. Besni Vodičani kanijo protestirati proti prekomernemu prometu tovornih vozil skozi naselje in od odgovornih zahtevajo čimprejšnjo gradnjo obvoznice. Ali se bodo tudi ti protesti sprevrgli v nasilje, boste lahko slišali v OFFsajdu ob petih. 

 Za konec OFF-a pa še bolj pomirjujoči toni. Nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle in alpski smučar Jure Franko bosta za svoj prispevek spodbujanja prijateljstva med narodoma odlikovana z japonskim cesarskim odlikovanjem. Franko, ki tudi tekoče govori japonsko, je k dobrim odnosom med državama prispeval s širjenjem smučarskega znanja, Peterle pa kot poročevalec Evropskega parlamenta pri trgovniskem sporazumu med Japonsko in Evropsko unijo. Peterle je komentiral prejem lente Reda vzhajajočega sonca.

Izjava.