Pritožbeni oddelek bangladeškega ustavnega sodišča je razveljavil sodbo vrhovnega sodišča, s katero je v začetku meseca ponovno uvedlo sistem kvot za zaposlovanje, ki je bil ukinjen leta 2018. Po sodbi ustavnega sodišča bo pet odstotkov vseh služb predvidenih za potomce borcev ter dva odstotka za etnične in verske manjšine. Zaradi nasprotovanja ponovni uvedbi kvot so v državi od začetka meseca potekali množični protesti, v katerih je zgolj v zadnjem tednu umrlo okoli 40 ljudi. Bangladeške oblasti so, da bi proteste zatrle, zaprle vse šole in univerze, ukinile več mobilnih storitev, vzpostavile policijsko uro in v več mest poslale paravojaško skupino Bangladeška mejna straža. V okviru sedaj razveljavljenega sistema kvot bi bila polovica vladnih služb predvidena za posebne skupine ljudi, tretjino vseh pa za otroke vojnih veteranov, ki so se borili v osamosvojitveni vojni proti Pakistanu leta 1971. Kvote bi po mnenju protestnikov favorizirale podpornike premierke Šejk Hasine. Kljub začasni umiritvi razmer protestniki vztrajajo, da bodo s protesti nadaljevali, dokler vlada razveljavitev sistema kvot ne objavi v uradnem listu. 

Filipinske in kitajske oblasti so podpisale začasen dogovor o deeskalaciji konflikta v Južnokitajskem morju. V okviru sporazuma sta se državi dogovorili za oskrbovanje nasedle filipinske vojaške ladje Sierra Madre in za to, da državi skupaj upravljata pomorski promet na tem območju. Sierro Madre so filipinske oblasti namenoma pustile v plitvini od leta 1999, na ladji pa živi skupina vojakov, ki jim dostavljajo pomoč, a jo kitajske oblasti blokirajo. Vojaška ladja je obtičala v plitvini Drugi Thomas, na ozemlju, ki si ga lasti več držav. Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je zatrdil, da si še vedno želijo, da filipinska vlada poskrbi za odstranitev ladje z ozemlja, ki mora ostati neposeljeno, in da bodo vse poskuse izgradnje infrastrukture na atolu blokirali. 

Izraelska okupatorska vojska je v zračnem napadu na jemensko mesto Al Hudajdah ubila šest in poškodovala okoli 90 ljudi. Zaradi napada izraelskih sil je v jemenskem pristanišču Hodeja izbruhnil požar, ki ga gasilci še niso uspeli obvladati. Napad Izrael opravičuje kot odgovor na napad pripadnikov gibanja Ansar Alah, bolj znanih kot Hutiji. Gibanje je v petek uspelo prodreti skozi izraelsko zračno obrambo in uspešno izvedlo zračni napad na zgradbo v bližini ameriške ambasade v prestolnici Tel Aviv. Hutiji trdijo, da so bili čez vikend uspešni tudi pri obstreljevanju izraelskega mesta Ejlat v Akabskem zalivu, toda izraelska stran navedbe zanika, češ da so hutijevske rakete sestrelili. Hutiji so z balističnimi raketami in droni v Rdečem morju zadeli tovorno ladjo Pumba, ki pluje pod liberijsko zastavo. Od novembra v Rdečem morju namreč napadajo ladje, povezane z Izraelom, kot odziv na genocid, ki ga izraelska vojska izvaja v Gazi. 

Meddržavno sodišče v Haagu je presodilo, da izraelska okupacija palestinskih ozemelj krši mednarodno pravo. Sodišče je odločilo, da izraelske oblasti prisilno razseljujejo Palestince, izkoriščajo vodne vire, si s silo prilaščajo palestinska ozemlja in kršijo pravico Palestincev do samoodločbe. Sodišče je odločilo tudi, da mora Izrael prenehati z gradnjo na okupiranem Zahodnem bregu in naj Palestincem plača odškodnino za kršitve njihovih pravic na okupiranih ozemljih. Sodba ni pravno zavezujoča, Palestinci pa opozarjajo, da dosedanje obsodbe izraelskih kršitev mednarodnega prava niso imele posledic. Izraelski kneset je sicer konec preteklega tedna sprejel resolucijo, s katero zavrača priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države. 

V mestu La Rochelle na zahodu Francije se je zbralo okoli pet tisoč protestnikov, ki nasprotujejo izgradnji zbiralnikov za shranjevanje vode za namakanje. Po mnenju protestnikov so rezervoarji, ki bodo lahko shranjevali okoli sedemsto tisoč kubičnih metrov vode, začasna rešitev, ki lahko ogrozi lokalne ekosisteme in upočasni zimsko obnavljanje tal. Rezervoarji bi po trditvah protestnikov na račun majhnih kmetov koristili velikim kmetijam in kmetijskim podjetjem. Oblasti so megarezervoarje po Franciji pričele graditi po suši leta 2022. V mestu sta čez vikend potekala dva protesta, na prvem je policija, da bi razgnala protestnike, proti njim uporabila solzivec in vodni top, protestniki pa so proti policistom izstrelili ognjemet in metali različne predmete. Na drugem shodu do incidentov ni prišlo. V protestih je bilo poškodovanih pet protestnikov in en policist.

V Palmi de Mallorci se je zbralo okoli dvajset tisoč ljudi, ki protestirajo proti množičnemu turizmu na otoku. Protest je podprlo okoli 110 organizacij civilne družbe. Po mnenju protestnikov so se zaradi turizma domačinom znižale plače in kvaliteta življenja, dvignile pa so se cene najema in nakupa nepremičnin. Po podatkih upravljavca letališč AENA je na otoško letališče lani julija prišlo okoli štiri in pol milijona ljudi, kar je skoraj šest odstotkov več kot v istem obdobju leta 2022. Lani je Balearske otoke obiskalo skoraj 18 milijonov ljudi, letos pričakujejo porast obiska. Palma de Mallorca je tretja najbolj priljubljena turistična destinacija v Španiji za Madridom in Barcelono, kjer je v začetku meseca okoli tri tisoč ljudi in 140 organizacij protestiralo proti množičnemu turizmu, v protestih pa so turiste škropili z vodo. 

Srbska ministrica za rudarstvo in energijo Dubravka Džedović Handanović in podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič sta podpisala memorandum o soglasju o kritičnih surovinah. S sporazumom je srbska vlada zagotovila zagon projekta Jadar za izkopavanje litija. Evropska unija želi s zagonom projekta, ki ga izvaja podjetje Rio Tinto, zmanjšati svojo odvisnost od uvoza kitajskih surovin, kot je litij, ki se uporablja v baterijah električnih avtomobilov in pametnih telefonov. Pred slabima dvema tednoma je srbsko ustavno sodišče presodilo, da je srbska vlada prekoračila svoje pristojnosti, ko je sprejela uredbo, s katero je izvajanje projekta Jadar zamrznila. Projekt je vlada ustavila zaradi protestov in nasprotovanja okoljevarstevnikov. Vlada je po odločitvi ustavnega sodišča sprejela uredbo, s katero je projekt ponovno zagnala. 

Ameriški predsednik Joe Biden je naznanil, da odstopa od kandidature na novembrskih predsedniških volitvah, in za demokratsko predsedniško nominacijo izrazil svojo podporo podpredsednici Kamali Harris. Biden je zmagal na demokratskih strankarskih volitvah, vendar bi bila njegova kandidatura uradno potrjena na konvenciji Demokratske stranke prihodnji mesec. Pred odstopom od kandidature ga je k temu pozvalo več vidnih članov demokratske stranke, med drugim tudi nekdanji predsednik Barack Obama in nekdanja predsednica spodnjega doma parlamenta Nancy Pelosi. 

Zdravniška zbornica je v državni zbor vložila predlog sprememb kazenskega zakonika za večje kazenskopravno varstvo in zaščito zdravstvenih delavcev. S spremembo kazenskega zakonika bi bil napad na zdravstvenega delavca definiran kot kaznivo dejanje, torej bi bil obravnavan kot napad na uradno osebo. S tem bi bil položaj zdravstvenih delavcev v primeru napada nanje izenačen s položajem uradnih oseb, ko te opravljajo naloge zagotavljanja varnosti.