Dol s kvotami
V Bangladešu so se v začetku meseca julija začeli množični študentski protesti po vsej državi. Protestniki so se na ulice podali po odločitvi bangladeškega vrhovnega sodišča, da obnovi sistem tako imenovanih kvot zaposlovanja v vladnih službah. V skladu s sistemom je kar 30 odstotkov delovnih mest v vladnih službah zagotovljenih za otroke borcev v vojni za neodvisnost od Pakistana. Študentske proteste, ki so kaj hitro prerasli v splošno vstajo ljudstva, skušajo oblasti pod vodstvom premierke Šejk Hasina na vsak način zatreti. Na ulice so poslale policiste, ki protestnike skušajo razgnati s solzivcem in drugimi represivnimi sredstvi. V spopadih s policijo in podporniki vlade je le v zadnjem tednu umrlo okrog 40 ljudi. Gre za prve proteste, na katerih protestniki nasprotujejo odločitvam Šejk Hasina, odkar je januarja pričela svoj četrti zaporedni mandat. Zakaj so se študentje kljub odločitvi višjega sodišča, da začasno zamrzne implementacijo kvot do začetka avgusta, odločili za množične proteste, pojasni Michael Kugelman, direktor inštituta za južnoazijske študije na raziskovalnem centru Wilson v Pensilvaniji.
A vrnimo se za trenutek h kvotam. Sistem kvot za zaposlovanje v javnem sektorju zagotavlja določen delež delovnih mest za nekatere skupine prebivalstva, kot so potomci borcev bangladeške osvobodilne vojne, pripadniki verskih in etničnih manjšin, ljudje iz premalo zastopanih okrožij v državi ter invalidi. Kvote so bile v skladu z vladno odločbo odpravljene leta 2020, po takratnih protestom sorodnih demonstracijah, ki so potekale leta 2018. Julija letos je vrhovno sodišče izdalo sodbo, da je bila vladna odločba nezakonita, in jo preklicalo ter s tem de facto v veljavo vrnilo sistem kvot, kakršnega so v Bangladešu poznali pred nekaj leti. Odločitev sodišča je sicer odgovor na pritožbo, ki jo je leta 2021 vložil potomec enega od borcev ter šest drugih ljudi, ki so izpodbijali vladno odločbo, češ da so bili zaradi nje prikrajšani. Spornost sistema kvot komentira sogovorec.
Podobne študentske vstaje sicer v Bangladešu niso nič novega. Gibanje za reformo kvot za zaposlovanje je potekalo že leta 2008 in 2013. Protestniki so takrat nasprotovali sistemu, ki je zagotavljal 30 odstotkov delovnih mest za otroke borcev, 10 odstotkov za ženske, 10 odstotkov za posamezne okraje v državi, 5 odstotkov za narodne manjšine in en odstotek za invalide. Tako je ljudem, ki ne sodijo v nobeno od naštetih kategorij, pripadlo le 44 odstotkov služb v javnem sektorju. Protestniki takrat niso dosegli želenih sprememb, kar je ponovne proteste sprožilo pet let kasneje, torej leta 2018. Zaradi obširnejše vstaje bangladeška vlada ni imela druge izbire, kot da vsaj deloma opusti sistem kvot, in sicer za prvo in drugo razredna delovna mesta, nato pa jih je dve leti kasneje odpravila v celoti. Kljub temu da gre tudi tokrat za študentske demonstracije, Kugelman pojasnjuje, da so protesti pravzaprav tudi protivladni.
Razlog, da lahko proteste opredelimo kot protivladne in ne zgolj kot študentske, leži v nasprotovanju deležu delovnih mest, ki jih kvote zagotavljajo potomcem borcev za neodvisnost. Vladajoča stranka Liga Awami je bila ustanovljena leta 1949 v provinci Vzhodni Bengal v takrat še skupni državi Pakistan. Liga Awami je vodila oboroženi odpor proti centralni pakistanski oblasti, ki je prerasel v bangladeško vojno za neodvisnost leta 1971. Gre torej za stranko, ki se je in se še vedno v veliki meri ponaša z ustanovitvijo lastne države. Nasprotniki kvot za borce za neodvisnost torej vsaj neposredno, če ne posredno, nasprotujejo vladajoči stranki.
Oblasti so se zato na proteste, ki bi lahko prerasli v vsesplošne protivladne proteste, ostro odzvale. Na ulice so poleg policije poklicale tudi paravojaško skupino, imenovano Mejna straža Bangladeša. Poleg tega so zaprle vse šole in univerze, Bangladeško ministrstvo za informacijsko tehnologijo pa je iz, kot so navedli, varnostnih razlogov, začasno ukinilo več mobilnih internetnih storitev, ki jih bodo vrnili, ko se bodo razmere normalizirale. Zaradi telekomunikacijskega mrka je več kot 170 milijonov ljudi popolnoma odrezanih od zunanjega sveta. Da bi preprečili nadaljnje proteste, je bangladeška policija prepovedala vsa javna zbiranja v prestolnici Daka. Kot razlog za prepoved shodov so navedli, da je ogrožena javna varnost, saj so protestniki napadli več policijskih in drugih vladnih poslopij ter stavbo državne radiotelevizije. Vlada je z današnjim dnem po vsej državi uvedla tudi policijsko uro. Na protestih so poleg nasilja med policijo in protestniki potekali tudi spopadi med protestniki in študentje, ki podpirajo sistem kvot in vladavino Šejk Hasina.
Poleg represije, ki jo je Šejk Hasina zaukazala nad protestniki, je nasprotnike sistema kvot označila za razakarje. Gre za žaljiv termin, ki označuje ljudi, ki so med osamosvojitveno vojno kolaborirali s Pakistanom. Kako so se oblasti odzvale na študentsko vstajo, pojasnjuje Kugelman.
Sledi krajši glasbeni premor, po katerem se bomo natančneje posvetili oblasti, ki jo s svojim četrtim zaporednim mandatom vodi predsednica vlade Šejk Hasina.
Glasbeni premor
Pozdravljeni nazaj v oddaji Južna hemisfera na 89,3 MHz, v kateri se danes posvečamo študentskim protestom, ki v Bangladešu potekajo od začetka meseca. V prvem delu oddaje smo se posvetili aktualnim protestom, v drugem delu pa se bomo osredotočili na vladanje predsednice vlade Šejk Hasina, ki državo neprekinjeno vodi od leta 2009.
Za razumevanje njene vloge in legitimacije njene oblasti, je potrebno poznati njene družinske korenine. Šejk Hasina je hči Šejka Mujiburja Rahmana, ki je vodil bangladeški osvobodilni boj in leta 1973 postal tudi prvi predsednik Bangladeša. Legitimnost svoje dolge vladavine Hasina upravičuje z dejstvom, da je potomka herojev, ki so bili v prvih bojnih vrstah v vojni za samostojen in neodvisen Bangladeš.
Hasina je na oblast prišla leta 1996. Po koncu avtoritarne vladavine Hussaina Muhammada Ershada je Hasina kot vodja stranke Liga Awami izgubila na volitvah leta 1991. Premagala jo je Khaleda Zia iz Bangladeške nacionalistične stranke. Hasina je takrat Ziino stranko obtožila goljufije na volitvah in bojkotirala parlament, kar je na ulice pognalo mnoge Hasinine podpornike. Zia je morala odstopiti, Hasina pa se je na oblast povzpela s parlamentarnimi volitvami leta 1996. Med leti 2006 in 2008 je prestajala zaporno kazen zaradi izsiljevanja, a je po vrnitvi iz zapora ponovno zmagala in od takrat neprekinjeno vodi državo. Več o zgodovini njenega vladanja pojasni Kugelman.
Opozicijske stranke so zadnje splošne volitve, ki so potekale v začetku januarja, bojkotirale. Hasino že leta pozivajo, naj odstopi in vodenje prepusti začasni tehnični vladi, katere naloga bi bila izpeljati pravične volitve. Razlog za premoč Lige Awami je tudi v tem, da opozicijske stranke, med njimi najpomembnejša Bangladeška nacionalistična stranka, nimajo močnega vodstva. Khalida Zia zaradi slabega zdravja namreč ni več pri močeh za vodenje stranke. Drugi pomembnejši opozicijski voditelji pa so zaprti ali pa so državo zapustili. Hasina se tako sooča z velikim nasprotovanjem in kritikami, ki jih skuša na vse načine zatreti.
Protesti se, kljub temu da si jih Hasina na vse pretege želi zaustaviti, nadaljujejo. Študentje zahtevajo boljše pogoje zaposlovanja in s tem življenjski standard zase in za svoje vrstnike, ki se v veliki meri za študij ne odločajo, se pa skupaj soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti. Slogan torej velja povsod: Študentom čast in oblast!
Jutri bo na Prešernovem trgu ob poleansjtih potekal tudi shod v podporo bangladeškim študentom. Vabljeni.
Dodaj komentar
Komentiraj