“Nihče ni večji od države,” je v televizijskem nagovoru dejal libanonski premier Saad Hariri in pod pritiskom dvotedenskih protestov odstopil. Decentralizirano protestniško gibanje, ki kliče k boju proti korupciji, oblikovanju tehnične vlade in celo spremembi političnega sistema, odstop premierja pozdravlja, a se le s tem ne zadovoljuje. Libanonska vojska protestnike poziva, naj se umaknejo z glavnih prometnic in protestirajo le na trgih. Samir Geagea, vodja krščanske stranke Libanonske sile, katere štiri ministri so se iz vlade umaknili, je pozdravil Haririjev odstop. Po drugi strani mu nasprotuje šiitsko gibanje Hezbolah, katerega vodja Hasan Nasralah svari pred nastankom politične praznine. Libanonski politični sistem oblast deli po verskih ločnicah, tako da bo tudi vsak naslednji premier - če ne pride do pravcate revolucije - iz vrst sunitov, predsednik parlamenta iz vrst šiitov, predsednik države pa maronitski kristjan. 

Ameriški kongres je sprejel pravno nezavezujočo resolucijo, ki sistematično pobijanje in deportiranje 1,5 milijona Armencev v Osmanskem cesarstvu med letoma 1915 in 1923 opredeljuje kot genocid. Turške oblasti so ameriškega veleposlanika že pozvale na zagovor in resolucijo označile za brezpomenski politični korak, katerega edini naslovniki so armenski lobi in protiturške skupine. V kongresu, kjer ima Demokratska stranka večino, so na istem zasedanju sprejeli tudi sankcije proti turškim vojaškim in vladnim uradnikom, ki so vključeni v turško invazijo proti Kurdom na severu Sirije. Sankcije, ki jih mora potrditi še senat, predvidevajo zamrznjenje premoženja nekaterih vojaških uslužbencev in politikov ter ustavitev podeljevanja ameriških viz. Prepovedujejo izvoz orožja v Turčijo, če bi to lahko bilo uporabljeno v Siriji, in nalagajo preiskavo osebnih financ turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. 

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je sporočil, da so se kurdske sile umaknile s celotne turško-sirske meje v skladu z dogovorom med Moskvo in Ankaro. Turške in ruske sile naj bi tako začele s skupnim patruljiranjem območij v 10-kilometrskem obmejnem pasu. Rusija je skupaj z Iranom obsodila ameriško odločitev, da ohrani vojaško prisotnost ob naftnih poljih na severovzhodu Sirije. 

V Ženevi se prvič sestaja odbor za pisanje nove sirske ustave. 150-članski odbor, ki je bil ustanovljen na pobudo Rusije, vključuje 50 predstavnikov sirske vlade, 50 predstavnikov opozicije, ki jih podpirata predvsem Turčija in Saudova Arabija, in 50 civilnih predstavnikov. Čeprav je v odboru sedem Kurdov, v njem ni zastopana nobena kurdska politična skupina. Srečanje poteka pod pokroviteljstvom posebnega odposlanca Združenih narodov v Siriji Geira Pedersena, odbor pa nima določenega roka, da katerega naj bi ali prenovil staro ali spisal novo ustavo. Vsaka od skupin bo imenovala 15 predstavnikov v manjši, 45-članski odbor, ki bo sprejemal resolucije in ukrepe s soglasjem ali vsaj tričetrtinsko večino.

Spodnji dom parlamenta Združenega kraljestva je s 438 glasovi za in 20 proti potrdil zakonodajo, ki omogoča izvedbo predčasnih volitev 12. decembra. Dokončno mora datum volitev potrditi še zgornji dom. Premier Boris Johnson upa, da bo z volitvami dobil nov mandat za uveljavitev dogovora o brexitu in sprejem potrebne zakonodaje pred 31. januarjem, ko je postavljen nov rok za dokončno ločitev Otoka s celino. Čeprav je parlament pred dobrim tednom dni Johnsonov dogovor potrdil, ga zdaj čaka še sprejetje časovnice in potrebne zakonodaje za izstop.

Okrog 200 gozdnih čuvajev se je zbralo v Bukarešti, prestolnici Romunije, da bi vlado opozorili na sumljivi smrti dveh gozdnih čuvajev v zadnjem mesecu. Vlado so pozvali, naj ukrepa proti ilegalni sečnji gozdov. Državno podjetje Romsilva, ki je zadolženo za varovanje gozdov, trdi, da je bil v severni Romuniji gozdni čuvaj Liviu Pop ustreljen, ko je skušal preprečiti protizakonito sečnjo. Mesec pred tem pa je bil, po trditvah predstavnikov istega podjetja, njegov kolega v podobnih okoliščinah pretepen do smrti. Po pisanju lokalnih medijev tožilci, ki preiskujejo smrt Popa, sicer podpirajo tezo, da se je ta s svojo puško po nesreči ustrelil sam, in naj ne bi našli dokazov, da je njegova smrt povezana z ilegalnimi dejavnostmi. A mediji so razkrili, da je eden od treh osumljencev nečak glavne tožilke, ki je znana po povezavah s tako imenovano gozdno mafijo. Greenpeace sicer ocenjuje, da v Romuniji na leto ilegalno posekajo za 20 milijonov kubičnih metrov lesa.

Državni zbor je s 34 glasovi za in 18 proti sprejel novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost. Ministrstvo za delo naj bi z ukinitvijo dodatka, ki je visok od 50 do 200 evrov, spodbujalo k zaposlovanju, čeprav bodo brez denarja večinoma ostali prav tisti, ki delajo, pa ne zaslužijo dovolj za preživetje. Poslanci so nato še v paketu sprejeli državno poroštvo v višini do 777 milijonov evrov za gradnjo drugega tira in del tretje razvojne osi. Za železniško progo med Divačo in Koprom je predvideno do 417 milijonov evrov državnega poroštva, za odseka hitre ceste med Slovenj Gradcem in Velenjem ter med Novim mestom in Osredkom pa do 360 milijonov evrov.