Nemška vlada je, kot kaže, podlegla interesom Združenih držav Amerike in prepovedala aktivnosti libanonske politične in vojaške organizacije Hezbolah. Decembra je namreč zunanji minister ZDA Mike Pompeo pozdravil odločitev Združenega kraljestva o prepovedi omenjene organizacije in si zaželel podobne prepovedi tudi v Nemčiji. Predhodno je sicer Nemčija Hezbolah delila na politično stranko in vojaške milice, ki se med drugim borijo ob vojski sirskega predsednika Bašarja Al Asada, prvotno pa je bil ustanovljen leta 1985 kot odziv na izraelsko okupacijo južnega Libanona. Prepovedi je sledila jutranja racija po štirih mošejah in nekaterih društvih po državi, kjer naj bi se združevali šiitski islamisti. Organizacija kot taka v Nemčiji sicer ne deluje in tudi nima prijavljenih uradnih prostorov, vendar pa nekateri simpatizerji v Nemčiji zbirajo sredstva za delovanje Hezbolaha. 

Okoli petstoglava množica Venezuelcev, ki so zaradi zaprtja mej obtičali v Kolumbiji, je v bližini cestnin, ki označujejo severno mejo kolumbijske prestolnice Bogotá, zaustavila promet. Situacija je posledica odločitve kolumbijske vlade o karanteni, ki je več tisoč tamkajšnjih Venezuelcev pahnilo v hudo pomanjkanje, saj zanje več ni dela in se tako želijo vrniti domov. Venezuelske oblasti so sicer izjavile, da lahko zaradi testiranja in karantene dnevno sprejmejo do 600 ljudi v državo, medtem ko kolumbijska vlada trdi, da je ta številka za polovico manjša. Poleg tega opozarja, da bodo avtobusi, ki so začeli pot brez odobritve, ustavljeni na meji, dokler se prostor ne sprosti. Za neubogljive potnike pa bodo nastopile sankcije, ki jim bodo preprečile ponovni vstop v Kolumbijo.

V Libiji je za časa svetega meseca ramazana general in de facto vodja tobruške vlade, ki je mednarodna skupnost ne priznava, Khalifa Haftar razglasil enostransko premirje, na katero se mednarodno priznana vlada v Tripoliju še ni odzvala. Haftar je pojasnil, da bodo na vse vojaške napade vladnih sil odgovorili neomahljivo. Libija je po padcu Moamerja Gadafija leta 2011 postala politična džungla, situacija pa se je dodatno zakomplicirala in zaostrila z izbruhom druge državljanske vojne leta 2014, v kateri se vlada s sedežem v Tripoliju bori proti bivšemu Gadafijevemu generalu in nato Gadafijevemu nasprotniku Haftarju, ki ga podpira Rusija. Poleg njih štrene mešajo še prenekatere milice, ki zvestobo izrekajo situaciji primerno.

Demokratski zvezi Madžarov v Romuniji je za las spodletela zvita ideja o vzpostavitvi avtonomnih pokrajin v delu Romunije, kjer večinsko živijo Madžari. V spodnjem domu parlamenta so poslanci zakon o ustanovitvi avtonomne pokrajine Šekel v Transilvaniji potrdili, predvsem zato, ker javne razprave med samoosamitvijo ni bilo – parlament je deloval v omejenem delovnem času, pa še takrat se je ukvarjal s trenutno virusno krizo. Ideja o transilvanski avtonomiji se je vzpostavila po koncu prve svetovne vojne, ko je prej madžarska pokrajina kot vojni plen pripadla Romuniji. A tudi sto dvanajst let pozneje ne kaže, da bo ideja obrodila sadove, saj je zgodnji dom senata zakon z veliko večino nemudoma zavrnil – jasno so ga podprli le poslanci Demokratske zveze Madžarov. 

Ostajamo v Romuniji, a pozornost s posvetne obračamo na cerkveno oblast. Nacionalna pravoslavna cerkev v bojazni pred skrunitvijo krščanske ikonografije protestira pred svetovno javnostjo zaradi plakatov, ki prikazujejo medicinske delavce kot svetnike. Romunski cerkveni predstavniki menijo, da kampanjo Evropske unije, ki medicinske sestre in zdravnike prikazuje v svetniških ikonografskih pozah, zaznamujeta ignoranca in roganje krščanski tradiciji. Po njihovem mnenju ne gre le za bogokletno dejanje, temveč žalitev do zdravnikov, ki o sebi ne razmišljajo kot o božjih izvoljencih. Mestna hiša v Bukarešti tako predlaga odstranitev plakatov, podobe pa bi nadomestila s slikami, ki bi dejansko počastile zdravnike in ne žalile bogaboječih mimoidočih.

Tadžikistanski zakonodajalci so potrdili predlog zakona o prepovedi izdaje novih osebnih dokumentov etničnim Tadžikom, ki vsebujejo rusificirane priimke. S tem želijo oživeti tradicionalna imena. Po novem predlogu zakona bodo etnični tadžiški otroci, katerih starši imajo priimke iz časa Sovjetske zveze, dobili dokumente s priimki, ki uporabljajo tradicionalne tadžiške pripone. Tadžikistanske oblasti se namreč že dolga leta trudijo državljane spodbuditi k spremembi rusificiranega imena, vendar precej neuspešno. Mnogi Tadžiki so namreč raje ohranili rusificirane priimke, saj jim je to kot migrantskim delavcem v Rusiji olajšalo življenje. Tadžikistan v globalnem merilu prednjači v zneskih, ki jih zdomci pošiljajo domov, saj ta denar tvori več kot četrtino BDP-ja, v državo pa pride ravno iz žepov tadžikistanskih delavcev v Rusiji.

Znanstvena redakcija sporoča: Danes se na Švedskem praznuje valborg, ki naznanja prihod pomladi oziroma konec izpitov za študente. Novemu koronavirusu pa se je uklonila tudi sveta Valburga, čeprav imajo na Švedskem veliko blažje ukrepe kot v večini evropskih držav, kar sicer omogoča družbeno življenje, a se posledično hkrati pozna v eni višjih stopenj okuženosti. Tradicionalno se na dogodkih v okviru praznovanja valborga okoli kresa zbere veliko ljudi, ki skupaj praznujejo. Čeprav je prepovedano zbiranje skupinam, večjim od petdeset ljudi, so oblasti za vsak slučaj odpovedale vsa praznovanja.

V Dambergu so odgovorni prosili starše, naj imajo svoje mladostniške otroke pod nadzorom, da ne pobegnejo na kakšen žur, v Stockholmu pa bo taborniška skupina zanetila kres, ki ga bo v živo oddajala preko spleta. V študentskem mestu Uppsala se po navadi praznuje zelo na veliko, pride lahko namreč tudi do 150 tisoč ljudi. Zvečer bodo tako namesto žurerjev po mestu patruljirali policaji. Parke univerzitetnega mesta Lund, kjer je navadno organizirano eno največjih praznovanj v državi, so mestne oblasti za vsak slučaj pognojile, da se študenti zaradi smradu ne bi zbirali.

Novice iz Slovenije

Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije, krajše SDRES, družbi Premogovnik Velenje očita cenzuro pri objavi prvomajske čestitke v internem časopisu Rudar. Sindikat, ki ga premogovnika ne priznava kot reprezentativnega, želi obvestiti javnost, da ni bilo prvič, ko prispevka SDRES niso želeli objaviti. Tokrat je šlo predaleč, saj niso objavili niti prvomajske poslanice. Tokrat naj bi vodja službe za odnose z javnostmi poskušala prepričati predsednika SDRES Asmirja Bečirovića naj preoblikuje besedilo voščilnice. Objava v časopisu Rudar je bila zavrnjena, češ da objave sindikata ne sodijo v časopis Rudar, saj tisk financira delodajalec. V vsebini »zlohotne« čestitke je bilo govora o razpršenih ciljih in izgubi rdeče niti sindikalnega boja ter o tem, da so nastopili časi prerazporejanja institucionalnega bogastva v prid lastnikom kapitala. Pojasni predsednik sindikata Asmir Bečirović:

Izjava

Bečirović še povzame nadaljnje ukrepe glede cenzure sindikata:

Izjava

OFF, ki ni vseboval novice o odprtju občinskih meja in cerkvenih objektov, sta s pomočjo Znanstvene redakcije pripravila Virant in vajenka Magdalena.